Kaj bi izboljšalo kakovost življenja v Sloveniji: davčna razbremenitev visokih plač, ki bi nam pomagala pri pridobivanju najboljših kadrov v slovensko gospodarstvo ter dvigu konkurenčnosti države v mednarodnem okolju, ali pa še večja obremenitev “najbogatejših” in prerazporeditev tega denarja za javne potrebe kot so stanovanja, šole itd?
To sta dva različna pogleda na davčno politiko, o katerih sta minule dni javno spregovorila dva popolnoma različna človeka. Predsednik uprave NLB, Blaž Brodnjak, je bil kot govorec na programski konferenci NSi-ja dokaj neposreden glede tega, kaj potrebujemo za dvig konkurenčnosti gospodarstva. ter tudi o tem, kako “razumno” obdavčiti premoženje.
Režiser in aktivist Jaša Jenull pa je na svojem Facebook kanalu promoviral ravno nasprotne davčne ideje od Brodnjaka.
Kdo ima prav? Poglejte njune argumente, na koncu pa glasujte, kdo vas je bolj prepričal.
Brodnjak: razbremenimo plače najbolj produktivnim, obdavčimo celotno premoženje
Pa poglejmo najprej Brodnjaka. Osrednji govorec na programski konferenci NSi je kot problem predstavil predvsem odvisnost slovenskega trga od konkurenčnosti, saj smo glede na podatke eden najbolj odprtih trgov. Z dvema milijonoma prebivalcem pa zato naš trg tudi zelo hitro zaniha. “Smo daleč med najbolj odvisnimi od mednarodne konkurenčnosti,” je dejal Brodnjak in dodal: “Ne pogovarjamo se o obremenitvi dela z davki in prispevki zato, ker si Brodnjak želi višje plače, ampak zato, ker smo tako zelo odvisni od mednarodne konkurenčnosti.”
— Spremljamo (@spremljamo_tw) December 3, 2025
Naprej v govoru je dodal, da se strinja tudi z obdavčitvijo celotnega premoženja brez izjeme, ki pa po njegovem mnenju mora biti enostavna, razumljiva in razumno nizka. “Če bomo obdavčili nepremičnine, se bomo hitro znašli v razpravah, kaj je moje, kaj je vikend, kaj je od babice, kaj od žene. Če pa obdavčimo celotno premoženje, vse kar imaš, z x odstotki, potem je to davek na premoženje.”
— Spremljamo (@spremljamo_tw) December 5, 2025
Jenull: najbogatejšim absolutno povišajmo davke!
Na drugi strani je Jaša Jenull seveda drugačnega mnenja. Prepričan je, da ni problem to, da imamo visoke davke in da bodo nižji davki karkoli rešili. “V redu, če želite davčno razbremeniti plače, dejte razbremeniti plače, tistim, ki težko preživijo skozi mesec, najbogatejšim pa absolutno povišajmo davke,” meni Jenull. Ob tem citira podatke Finance Manager, ki kažejo, da je premoženje najbogatejšim zraslo v zadnjem letu za 12%.
Še bolj kot pa plače, pa bi Jenull želel obdavčiti premoženje. “Tretjo, četrto, peto, deseto, petnajsto nepremičnino.”
#Svetovalec in sodelavec @vladaRS, strokovnjak za davke, brez enega delavnega dneva, da bi prispeval tudi v proračun vsaj 1€ svetuje Golobu pred volitvami.
– povišanje davkov,
– obdavčiti plače,
– obdavčiti premoženje,
– obdavčiti nepremičnine, …… pic.twitter.com/8RsErFTmYW— SimonVidmar (@VidmarSimon) December 3, 2025
Kaj kažejo podatki?
Po kazalniku IMD (IMD World Competitiveness Ranking 2025), ki meri kompetence držav in konkurenčnost, je Slovenija leta 2025 uvrščena na 46. mesto med 69 analiziranimi državami in tako ohranja enako mesto kot leta 2024. Vendar so ob tem na mestu opozorila slovenskih podjetnikov, da je 46. mesto najnižji položaj v zadnjih petih letih in da se je Slovenija v dveh letih skupaj znižala za osem mest.
OECD opozarja, da se obremenitev dela v Sloveniji močno poveča z naraščanjem dohodka zaradi visoke progresivnosti dohodnine in razmeroma visokih prispevkov za socialno varnost, pri čemer zgornja meja za prispevke ni določena.
To potrjuje tudi Mednarodni indeks davčne konkurenčnosti (ITCI) 2025, v katerem je Slovenija uvrščena na 25. mesto, pri čemer poročilo izpostavlja prednosti, kot so nizka stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (22 %) in široka osnova za DDV, ter slabosti, kot so visoka najvišja mejna stopnja dohodnine (50 % brez prispevkov), visoka kombinirana mejna stopnja (67,5 % z upoštevanjem prispevkov) in odsotnost splošne zgornje meje za prispevke.
Študija Tax Foundation o obremenitvi visokih dohodkov ocenjuje, da je kombinirana mejna davčna stopnja za visoko plačane zaposlene v Sloveniji (dohodnina + prispevki delodajalca in delojemalca + posredni davki) približno 73 %, kar je med najvišjimi v EU
4 odzivi na “Kdo vas bolj prepriča: direktor NLB-ja Brodnjak ali aktivist Jenull? (video)”
Najprej se je potrebno vprašati, kakšno izobrazbo in delovne izkušnje imata oba predlagatelja rešitev. Ker sam lahko predlagam rešitve s področja medicine, čeprav nimam pojma. Ampak ker se na to ne spoznam, so moji predlogi že v osnovi nepomembni, ker ne temeljijo na poznavanju področja.
Torej če že po tem ocenimo oba predlagatelja, potem lahko hitro ugotovimo, da g. Jenull nima nobenega znanja s tega področja in je zato nekompetenten za dajanje predlogov s tega področja.
Kot drugo bi pa obema svetoval, da naj pripravita kakšne primere od drugod, ki so uveljavili takšne rešitve, ki jih predlagata. Da se pripričamo o končnem rezultatu.
O predlogu dr. Brodnjaka lahko hitro najdemo takšne primere. To so države z nižjim obdavčenjem delovnih ljudi in tudi bogatejših. Tam se je delež bogatih povečal, kar je pomenilo več pobranih davkov kot tudi nova delovna mesta. In posledično se je dvignil tudi standard preostalega prebivalstva. Ker bogati lahko investirajo, revni pač ne.
Za kristjana je enostavno. Naj že nekdo ljudem pove o Jenulu, kaj je on. Čisto praktično, kakšni so njegovi uspehi v življenju?
Lk 6,43: “»Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.«”
Mt 7,15: “»Varujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sadovih jih boste torej spoznali.« “
Jenullova izjava je tipična izjava komunista, ki se je rodil v komunizmu in v njem tudi užival (bolj kot večina), danes pa pametuje, kako dobro bi bilo, če bi jemali delavnim in delili takim, kot je on.
Jenull me nikakor ne more prepričat,samo drek meša,s čim pa on odgovarja in to komu?Kdo ga financira,ta ne more biti intelegenten je pa lahko organizacija ali nekdo ,ki ima slabe namene.Mislim da on ni komunist po srcu ampak po denarnici.
Komentirajo lahko naročniki