Na mladih svet stoji – a le, če zaupajo v demokracijo. Tako v svoji kolumni opozarja Matjaž Gruden, ki razmišlja o vse večjem nezaupanju mladih v demokratični sistem ter o razlogih, zakaj se politične preference mladih spreminjajo.
Gruden izhaja iz lastne izkušnje s konference Evropske podeželske mladine v španski Asturiji, kjer se je srečal z mladimi iz vse Evrope. Ugotovil je, da večina med njimi sicer ni naklonjena levici, a jih kljub temu druži zavezanost demokratičnim vrednotam – in prav to, pravi Gruden, je ključno.
Trend odmika mladih od levih strank ni zgolj slovenski pojav. Gre za generacijo, ki se je rodila med finančno krizo, odraščala skozi pandemijo, migrantsko krizo in vojne, in ki bo po vsej verjetnosti živela slabše kot njeni starši.
“Mladi v Evropi so nezadovoljni, prestrašeni in jezni,” piše Gruden, ki opozarja, da je zmerjanje takšnih mladih z “nehvaležnimi bedaki” ne le neučinkovito, temveč tudi škodljivo. Prav tako ni dovolj zgolj poudarjanje pomena medijske pismenosti ali boj proti dezinformacijam. Ključni izziv je drugje: v čustvih, kot so strah, jeza in občutek izključenosti.
Rešitev vidi v dolgoročnem pristopu – v krepitvi kritičnega mišljenja, empatije in dejanske vključenosti mladih v družbo. Demokracija mora po njegovem mnenju delovati v praksi, ne le v teoriji: mladi morajo imeti občutek, da njihov glas šteje in da sistem odgovarja na njihove potrebe, kot so stanovanja, zaposlitev in varnost.
A prvi korak je preprost: namesto prepričevanja je treba začeti s poslušanjem. Ne le formalnim, temveč resničnim razumevanjem, zakaj mladi razmišljajo in čutijo tako, kot čutijo.
Gruden sklene, da bo prav sposobnost družbe, da mlade sliši in vključi, odločila o prihodnosti demokracije.
Komentirajo lahko naročniki