Spor zaradi obrednega obrezovanja je nepričakovano postal simbol širšega premika v odnosih med ZDA in Evropo. Ameriški veleposlanik v Belgiji Bill White je ta teden sprožil diplomatski vihar, ko je belgijske oblasti javno obtožil antisemitizma zaradi sodne preiskave treh judovskih obrednih obrezovalcev (mohelov) v Antwerpnu.
Primer se nanaša na obrezovanja, ki naj bi bila opravljena brez prisotnosti zdravnika, kar je v Belgiji ključen pogoj za zakonito izvajanje posega. White je v ostri objavi na družbenem omrežju X zahteval politično posredovanje in poudaril, da gre za versko prakso z večtisočletno tradicijo. Posebej je napadel ministra za zdravje Frank Vandenbroucke, ki naj bi po njegovih besedah pokazal odkrito sovražnost do ZDA.
Belgijski odgovor je bil zadržan, a odločen. Zunanji minister Maxime Prévot je poudaril, da Belgija obredno obrezovanje dovoljuje, vendar izključno pod strogimi zdravstvenimi standardi. Whiteove izjave je označil za žaljive in v nasprotju z osnovnimi diplomatskimi normami, veleposlanik pa je bil povabljen na pojasnjevalni pogovor.
Spor razkriva globlji razkol. Za Washington je zaščita verske svobode del širše, bolj bojevite diplomacije administracije predsednika Donalda Trumpa. Za Evropo pa gre predvsem za vprašanje pravne države in varovanja javnega zdravja. Obrezovanje je tako iz intimnega verskega obreda postalo simbol nove, bolj neposredne ameriške diplomacije in opomin, kako hitro lahko kulturna vprašanja prerastejo v mednarodni spor.
En odgovor na “Obrezovanje kot diplomatska iskra: Belgija v primežu nove ameriške ostrine”
Popolnoma jasno je, da je obrezovanje medicinski poseg. Sklicevanje na tisočletno tradicijo je absurdno. Ali se bomo vrnili k medicinskim praksam izpred tisočletja? Kaj, ko bi spet pričeli puščati kri?
Komentirajo lahko naročniki