Zohran Mamdani, 34-letni državni kongresnik iz Queensa, je tik pred zgodovinskim prebojem saj bi postal prvi muslimanski župan New Yorka. A za konservativne opazovalce njegova zmaga ni le politična zanimivost, temveč tudi potencialni začetek nevarnega eksperimenta.
Mamdani, samooklicani “demokratični socialist”, obljublja brezplačne avtobuse, zamrznitev najemnin, poceni trgovine in podvojitev minimalne plače. Denar bi našel pri »najbogatejših«, kar pomeni nove davke za podjetnike in investitorje, torej tiste, ki newyorško gospodarstvo in tudi ameriško ekonomijo sploh držijo pokonci. Kritiki opozarjajo, da gre za recept, ki je že večkrat dokazano vodil v gospodarski zlom, ne pa v socialno pravičnost.
Tudi ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljskem intervjuju dejal, da si »težko predstavlja, da bi zvezna vlada financirala mesto, ki ga vodi komunist«. Dodal je, da bi New York pod Mamdanijem postal »popolna gospodarska in socialna katastrofa« in povedal da je Andrew Cuomo, neodvisni kandidat, sicer pa član centrističnega krila demokratske stranke zanj najboljši kandidat za župana New Yorka. Mamdani, ki je bil član socialistične organizacije DSA, pa se na očitke o komunizmu odziva z nasmehom in pojasnilom, da je “skandinavski politik, le bolj rjave polti”.
A nasprotniki opozarjajo, da so skandinavske države bogate prav zaradi močne podjetniške kulture, ne kljub njej. Če bo Mamdani res zamrznil trge, dvignil davke in razorožil policijo, bo njegovo “mesto dostojanstva za vse” lahko hitro postalo mesto brez reda, kapitala in varnosti.
New York ima priložnost, da izbere med pragmatizmom in ideološkim eksperimentom. Cena napačne izbire pa bi lahko bila visoka.
Glede na razpad notranje kohezije znotraj Demokratske stranke, kjer je vodstvo popolnoma izgubilo kompas in nadzor nad centrističnim krilom in se po lanskem porazu na zvezni ravni le še oddaljilo od volivcev in kjer so denimo v New Yorku ljudje okoli družin kot so De Blasio in Cuoma nastali tako rekoč elitistični klani ni presenetljivo, da se del volivcev zateka k politikom, ki ponujajo vsaj videz jasne vizije. Zohran Mamdani ta občutek zna izkoristiti. Govori o pravičnosti, dostojanstvu in enakosti a to, kar ponuja, so utopične obljube brez gospodarskega temelja. Brezplačno šolstvo in zdravstvo zvenita plemenito, a so v praksi nevzdržna brez rušilnega davčnega bremena. New York bi lahko doživel enak scenarij kot Zagreb pod Tomaševićem kjer so idealizem in “novi obrazi” v obliki platforme Zmoremo prinesli razpad sistema, kup smeti in ideološki kaos. Od lepih besed in mešanja megle se mesta žal ne vzdržujejo.
En odgovor na “Newyorški eksperiment z ‘demokratičnim socializmom’: bo Mamdanijeva utopija zdržala trk z realnostjo?”
V zaključku prispevka ste povedali bistvo: ” Z lepimi besedami in mešanjem megle, se mesta ne vzdržuje”.
Za Levičarje je značilno da veliko obljubljajo, nato pa državo pahnejo v kaos.
Komentirajo lahko naročniki