Pismo insajderja: Golob “podarja” vinjete, Dars pa skriva 100-milijonsko luknjo

Na naše uredništvo smo prejeli pismo insajderja iz Darsa, ki razkriva, kako je družba pod novim vodstvom spremenila računovodsko prakso – v štirih letih naj bi si uprava Andreja Ribiča (Gibanje Svoboda) rezultat umetno napihnila za več kot 100 milijonov evrov.

Medtem ko je koalicija Roberta Goloba v ponedeljek potrdila predvolilno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet za 4 mesece, Darsu pod aktualno upravo, kljub 6,8 % podražitvi vinjet, pada dobičkonosnost, z računovodskimi triki pa naj bi prikrivali tudi eksplozijo stroškov v ozadju.

Računovodska »inovacija«

Poslovno leto 2022 je bilo prvo, ko se je pod finančne izkaze Darsa podpisal David Skornšek, član uprave za finance. V tem letu je Dars začel uporabljati nov način izkazovanja tako imenovanih prevrednotovalnih odhodkov pri izločitvi osnovnih sredstev.

Gre za stroške, ki nastanejo, ko podjetje kakšno sredstvo – denimo vozilo, stroj ali del infrastrukture – proda, odpiše ali nadomesti z novim. Do tedaj je Dars običajno poročal, da so ti stroški znašali okoli 30 milijonov evrov na leto, kar je bila realna in stalna vrednost. Toda z novim pristopom so čez noč padli na le okoli 6 milijonov evrov na leto.

To pomeni, da je Dars s spremembo načina računovodenja – torej brez dejanskega denarnega učinka – umetno izboljšal svoj letni dobiček za približno 23 milijonov evrov. Poenostavljeno: številke so čez noč postale lepše, denarja pa ni bilo zato nič več.

Kaj to pomeni v praksi?

Razlika, v povprečju 23 milijonov evrov na leto, je torej navidezno povečala čisti dobiček družbe. Po realni sliki bi moral biti poslovni rezultat Darsa v teh letih toliko nižji.

V treh letih gre za skoraj 70 milijonov evrov preveč prikazanega dobička. Enako družba Dars načrtuje tudi za leto 2025, s čimer se bo “fiktivni” dobiček v štirih letih približal 100 milijonom evrov.

Gre za klasičen računovodski trik, s katerim podjetje na papirju ustvari vtis uspešnosti, čeprav dejanska učinkovitost poslovanja pada.

Samo na videz uspešni

Če pogledamo širše obdobje med letoma 2016 in 2019, je Dars iz vsakega evra cestnin ustvaril kar 31 centov čistega dobička po davkih.

V letih, ko družbo vodita že omenjeni Skornšek in kasneje Andrej Ribič, je ta delež padel na okoli 23 odstotkov, kljub temu da se je cena vinjet medtem zvišala za 6,8 odstotka.

Stroški ušli izpod nadzora

V ozadju lepših bilanc pa se dogaja nekaj drugega – eksplodirajo stroški.

V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih povečalo za več kot 30 ljudi, od leta 2021 pa za več kot 40. Stroški dela so od takrat poskočili za 36 odstotkov, do konca letošnjega leta pa bodo po ocenah že 44 odstotkov višji kot leta 2021. Rast mase plač ni več pod nadzorom – uprava je celo odpovedala prejšnjo formulo za usklajevanje plač.

Še bolj alarmantni so podatki o stroških materiala, storitev in zunanjih izvajalcev, ki so v štirih letih poskočili za 63 odstotkov. Med drugim izstopajo postavke za reprezentanco, najem avtomobilov, oglaševanje in odnose z javnostmi, ki so se po nekaterih ocenah celo potrojile.

Državni lastnik, SDH, pri tem ne postavlja vprašanj in takšno prakso mirno potrjuje.

Sklep: papir vse prenese, realnost pa ne

Čeprav ima DARS danes višje cestnine in lepše računovodske izkaze, se v resnici sooča s padajočo učinkovitostjo in neobvladovanimi stroški.

Računovodski triki morda ustvarijo vtis, da je vse pod nadzorom, a v resnici gre le za kozmetiko, ki zakriva globlje težave.

Podjetje, ki upravlja več kot tisoč kilometrov slovenskih avtocest, bi moralo biti zgled preglednosti in odgovornosti – ne pa poligon, kjer se s številkami prikriva, kar bi moralo biti jasno zapisano črno na belem.