V javni interpretaciji tega, ali je Golobova solistična ideja o obvezni božičnici v Sloveniji ukrep na mestu ali ne, so v Dnevniku TV Slovenija pripravili prispevek o božičnici v Avstriji. Tam sicer ni zakonsko obvezna, se pa kot 14. plača tradicionalno izplačuje že več desetletij.
Novinarji “depolitizirane” RTV so želeli sporočiti, da je nekaj, kar želi uvesti Robert Golob, v sosednji Avstriji samoumevno. Pri tem pa so zamolčali celostno sliko, v kateri avstrijski delodajalci niso obvezani plačevati stroškov prihoda na delo in stroškov malice, odmor zanjo pa se ne šteje v delovni čas. In še nekaj – pri obdavčitvi plač je avstrijska država manj pogoltna od slovenske, obenem pa več denarja vrača državljanom preko otroških dodatkov, brezplačnih vrtcev in podobno.
V včerajšnjem Dnevniku na RTV Slovenija smo si lahko ogledali prispevek o obveznem izplačilu božičnice vsem zaposlenim. Objavili so izjavo predstavnikov OZS, ki so dejali, da jim je premier obljubil, da pri novih bremenitvah ne bo soliranja ter da napoved obvezne božičnice podjetnikom povzroča stisko. Zato bodo, če se bo soliranje Goloba nadaljevalo, izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta. Dodali so še izjavo predsednika SDS-a, ki podpira izplačilo neobdavčene božičnice povsod, kjer rezultati to omogočajo, ampak naj ne bo obvezna.
Temu je sledil prispevek iz Celovca, kjer smo lahko izvedeli, da je bila v Avstriji božičnica, ki jo imenujejo 14. plača, uzakonjena že v 50-ih letih in jo prejema 98 % zaposlenih. Tako regres (13. plača) kot božičnica v Avstriji nista obvezna, izplačilo urejajo kolektivne oziroma individualne pogodbe o zaposlitvi, sta pa davčno ugodnejši (6-% davek), kar v praksi pomeni, da zaposleni junija (izplačilo regresa) in novembra (izplačilo božičnice) dobijo več kot dvojno plačo. “Božičnico prejmejo tudi upokojenci in zaposleni s skrajšanim delovnim časom,” so prispevek sklenili na RTVS.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) September 24, 2025
V Avstriji poslovno okolje bolj svobodno in bolj predvidljivo
V Avstriji ni obvezna niti božičnica niti regres, je pa res, da ju podjetja večini zaposlenih izplačujejo. Prav tako ni obvezno plačilo prevoza na delo in z dela, plačilo malice ter čas za malico. V Sloveniji v 40-urni polni delovni čas šteje tudi 2,5-urni odmor za malico, ki ga delodajalec plača, poleg tega pa je zakonsko predpisano tudi minimalno nadomestilo za malico.
Kljub temu da Avstrijska zakonodaja podjetjem vseh omenjenih izplačil ne zapoveduje, mnoga avstrijska podjetja izplačila, ki so v Sloveniji obvezna, izplačujejo na podlagi kolektivnih ali individualnih pogodb o zaposlitvi. Ob isti bruto plači delavec v Avstriji dobi višjo neto plačo, običajno pa še 13. in 14. plačo. Poglejmo si primerjavo zaposlenega v Avstriji in zaposlenega v Sloveniji z bruto plačo 2000,00 evrov in davčno olajšavo za dva vzdrževana družinska člana. Dodatka za prevoz in malico nismo obračunali, smo pa pri izračunu za Avstrijo upoštevali 38,5-urni delovno obveznost, ki jo nudijo mnogi delodajalci v Avstriji in je podobna slovenski ugodnosti odmora za malico.
Vidimo, da na mesečni ravni avstrijski zaposleni prejme 287,78 evra več kot slovenski. Na letni ravni razlika znaša 3.453 evrov. Če upoštevamo še 13. in 14. plačo v Avstriji ter slovenski regres v višini najmanj minimalne plače (1.278 evrov v letu 2025) in morebitno obvezno božičnico v Sloveniji (639 evrov), se razlika poveča še za 1.350 evrov. V Sloveniji bi, v primeru, da bi bil sprejet trenutni predlog vlade, delavec iz našega primera prejel 4.803 evre neto manj kot primerljivi zaposleni v Avstriji.
Za delodajalca je delavec v Sloveniji ugodnejši od delavca v Avstriji: mesečni strošek delodajalca v Avstriji je 2.591,60 evra, v Slovenija pa 2.342,00 evra. Poleg razlike v evrih pa je med Slovenijo in Avstrijo še ena velika razlika: božičnico izplačujejo že od 50-ih let, Slovenska vlada pa je z idejo o božičnici, ki jo bodo podjetja, če bo uzakonjena, morala izplačati že čez dobra dva meseca. Da je to za delodajalce težava, je opozoril tudi direktor OZS.
Avstrijska država vzame manj in hkrati da več ter ima univerzalni otroški dodatek
Vidimo, da Avstrija tako v absolutnem znesku (894,00 evrov proti 932,18 evra) kot v relativnem deležu (34 % proti 40 %) od bruto plače vzame manj kot Slovenija.
Med našima hipotetičnima zaposlenima s po dvema otrokoma pa sta še najmanj dve razliki. V Avstriji dobijo otroški dodatek (Familienbeihilfe) in otroški davčni odbitek (Kinderabsetzbetrag) vsi starši, ne glede na višino dohodkov. Na Koroškem, npr., so vsi javni vrtci od septembra 2022 za starše brezplačni, v enaki višini so financirani zasebni vrtci. Starši v vrtcih za otroke plačajo zgolj hrano in v zasebnih vrtcih morebitni nadstandard.
Razlika pa je npr. tudi pri čakalnih dobah na zdravstvene storitve, in to kljub temu (ali ravno zaradi tega), da je zasebna pobuda v javnem zdravstvu prisotna in spodbujana. O tem več v naslednjem članku.
Komentirajo lahko naročniki