Z evropskim poslancem iz vrst NSi/EPP in nekdanjim predsednikom stranke NSi Matejem Toninom smo spregovorili o situaciji v Evropi, odgovorih na krize in situaciji v Sloveniji.
V prvem delu intervjuja smo spregovorili o strateški avtonomiji, varnosti, NATU in odgovorih na izzive, sprejemanju trgovinskih sporazumov. Pa tudi o evropskih vrednotah, preganjanju kristjanov, organizacij, ki imajo družinska stališča in pobudi My Voice My Choice.
Zdi se, kot da je Evropa v zadnjih letih spala in se zdaj prebuja v povsem nov svet, ki ga ni bila vajena, kjer Donald Trump napoveduje, da bi prevzel Grenlandijo od Danske, spremljamo vse bolj odkrite grožnje, svet se vse manj igra po pravilih mednarodnega prava, ki jih nadomešča logika močnejšega. Kako vidite to situacijo?
Tonin o tem, da se je Evropa prebudila v novi svet, kjer velja logika močnejšega pic.twitter.com/akMsVv5PSL
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 7, 2026
Veliko je hektike. Nekateri se na ta novi svet pripravljajo, drugi pa tiščijo glavo v pesek, zanikajo realnost okoli njih in mislijo, da bo vse skupaj minilo in se bomo zbudili v »krasni stari svet«. Iz svetovne ureditve, kjer so veljala mednarodna pravila, gremo v sistem, kjer velja samo še surova moč.
Ta proces traja že nekaj časa, ga pa je morda Donald Trump nekoliko pospešil. Ampak že 20 let nazaj se je začela Kitajska intenzivno pripravljati na to. Izkoristila je veliko ranljivosti Zahodnega sveta. Svoje najboljše študente so poslali na zahodne univerze, ko so se vrnili domov, so z gospodarskim vohunjenjem ukradli en kup konceptov in idej in začeli izdelke izdelovati sami.
Skratka, Kitajska že dvajset let ne igra več po pravilih zahoda, pred desetimi leti se ji je pridružila Rusija, ki je z »zelenimi možmi« priključila Krim, zadnja štiri leta pa poskuša to narediti še z Ukrajino. Trump je potem samo še ugotovil, da so mednarodne institucije neučinkovite in se novim okoliščinam prilagodil. Evropa bo morala zdaj odreagirati.
Kitajska že dvajset let ne igra več po pravilih zahoda, pred desetimi leti se ji je pridružila Rusija, ki je z »zelenimi možmi« priključila Krim, zadnja štiri leta pa poskuša to narediti še z Ukrajino.
Kako pa se Evropa sploh pripravlja na to? Kakšen je odgovor Evrope na te tendence, ki jih spremljamo v svetu?
V Evropi se vzpostavljata dva tabora. Eden zanika realnost in drugi, kjer se želimo tej novi realnosti prilagoditi. Če se Evropa ne prilagodi, bo postala povsem nepomembna. Ne bi bila prvi imperij, ki bi propadel. Zgodovinsko gledano je tako, da kdor se ne prilagodi, propade.
Evropa ima močan trg, gospodarstvo. To je naša izjemna prednost, sedaj moramo temu dodati še realno moč, da bomo lahko zavarovali naše interese. To je edini način, da ohranimo demokracijo in naš način življenja ter ohranimo blaginjo ljudi. Marsikaj se že dela na tem področju: tako na krepitvi obrambe in varnosti kot na povečanju evropske konkurenčnosti in sklepanju novih, strateških zavezništev.
Imate v mislih sporazum z Indijo in državami Mercosur, ki je sicer trenutno na Evropskem sodišču?
Evropa ima ogromno uspešnih proizvajalcev, ki pa potrebujejo trge. Rusiji smo rekli ne, ker z vojnimi zločinci ne sodelujemo, pri Kitajski smo previdni iz preteklih izkušenj, ko so nam prevzeli naše proizvode in znanje ter jih obrnili v svojo korist. Amerika je postala nepredvidljiva, s carinami pa to postaja za evropske izvoznike tudi relativno drag trg. Afrika je trg, ki še vedno nima velike kupne moči.
Tako nam ostane Kanada, s katero imamo podpisan sporazum CEFTA, ki mimogrede, še vedno teče po začasnih določbah, ker še ni bil v polnosti ratificiran. Zanimivo je, da je pred leti Francija močno nasprotovala sporazumu CEFTA, danes pa v Kanado izvozijo sedemkrat več kot prej.
In potem nam ostaneta še Južna Amerika in Indija. Mercosur je 700 milijonski trg, zelo zanimiv za evropsko avtomobilsko in farmacevtsko industrijo – obe sta v Sloveniji močno prisotni. Ratifikacija je sicer zaradi evropskega parlamenta nekoliko zaustavljena. Z Indijo pa smo nedavno podpisali sporazum, iz katerega pa je kmetijstvo izključeno.
Ravno kmetijstvo je tisto, ki skrbi pri Mercosurju. Kmetje opozarjajo, da varovalke niso ustrezne in da bi bil lahko naš trg preplavljen s hrano slabe kakovosti, ki jo v Južni Ameriki obdelujejo s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so pri nas že dolgo prepovedana. Vas to ne skrbi?
To je upravičena skrb. Evropski parlament je zato izpogajal tudi dodatne varnostne mehanizme za kmetijstvo in EPP je bila pri tem zelo nepopustljiva. Za uvoz v Evropo morajo veljati enaki fitofarmacevtski standardi kot za produkte, proizvedene pri nas. Uvajajo se uvozne kvote, da ti izdelki ne bi kar preplavili evropskega tržišča.
Mi se pogovarjamo o uvoznih kvotah, ki znašajo 1,5 odstotka trenutne potrošnje denimo govejega mesa. Poleg tega smo izpogajali dodatnih 45 milijard evrov pomoči za evropske kmete zaradi morebitnih pretresov na trgu. Dodanih je bilo veliko varovalk.
Evropski parlament je trenutno sporazum poslal v presojo sodišču EU, kar je po moji oceni zelo tvegana poteza. Če bi se Svet EU (t.j. države članice) odločil za začasno uvedbo sporazuma, bi se lahko zgodilo, da te varovalke ne bi bile vključene, kar bi bilo za kmete zelo slabo.
To bomo budno spremljali in pritiskali na Evropsko komisijo, da v tem primeru začasno uvede tudi izpogajane varovalke.
V primeru Indije pa kmetijstvo itak ni del prostocarinskega trgovanja.
Omenjate gospodarsko moč Evrope, ampak ravno tukaj postajamo vse manj konkurenčni. Poznate rek, da Amerika inovira, Kitajska kopira, Evropa pa regulira. Kako se osvoboditi hiper regulacije, da lahko začne Evropa znova inovirati in nam naši start-upi ne pobegnejo v Ameriko.
Matej Tonin o ukrepih EU za konkurenčnost pic.twitter.com/za1bcjmTGA
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 7, 2026
Evropa je v preteklosti dokazala, da ko gre za res, lahko preseneti z inovativnimi ukrepi in stvari postavi na svoje mesto. Med gospodarsko krizo je preprečila paniko in krizo, kakršno so imeli v ZDA in drugih deli sveta. Med pandemijo je zagotovila milijarde, da so evropske države iz nje izšle dokaj nepoškodovane. Pri napadu Rusije na Ukrajino se je pokazala velika stopnja enotnosti – brez odločne podpore EU Ukrajina ne bi obstala.
Ob kritičnih trenutkih Evropa vendarle reagira prav. Ko pa ni tako kritično, pa je EU v svojih ukrepih precej počasna. V tem trenutku pa je prisotno močno zavedanje, da moramo ostati eno najmočnejših gospodarstev na svetu in krepijo se močne aktivnosti na tem področju.
Vsi poznamo Draghijevo poročilo, le implementacija še nekoliko šepa. Premikamo pa se vendarle v pravo smer. Z nedavno sprejetimi omnibusi smo zmanjšali birokracijo za evropska podjetja za več milijard evrov (predvsem zeleno poročanje) in tukaj se aktivnosti nadaljujejo. Tudi odprava prepovedi prodaje vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem, kjer smo svetovni prvaki, je korak v to smer. Voditelji Evropske krščanske demokracije pa poudarjajo, da je potrebno ukrepe za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva še pospešiti.
V zadnjem času se veliko ukvarjate s problematiko preganjanja kristjanov po svetu. Kje je najhuje in kaj lahko Evropa sploh naredi zanje?
Lahko rešujemo življenja.
Nedavno sem gostil preganjano kristjanko iz Pakistana. Sprejetje resolucije v Evropskem parlamentu, s katero smo diplomatsko in politično pritisnili na Pakistan, je pomenilo njeno izpustitev iz zapora.
Medijska pozornost pomeni, da za to temo postanejo občutljivi tudi politiki, to pa pomeni premike na diplomatskem parketu.
Ko sem prišel v Evropski parlament, je bilo soočenje s to temo zame kulturni šok. V Sloveniji o tem praktično nisem slišal. Dejansko pa so kristjani po svetu najbolj preganjana manjšina. Nedavno sem tako gostil dogodek skupaj z organizacijo Open Doors, kjer smo predstavili tragično listo 50 držav, kjer je preganjanje kristjanov najbolj krvoločno. V lanskem letu je bilo zaradi svoje vere preganjanih ali šikaniranih 388 milijonov kristjanov. 8 milijonov več kot leto pred tem. Četrt milijona jih je bilo razseljenih s svojih domov in 5.000 ubitih.
V lanskem letu je bilo zaradi svoje vere preganjanih ali šikaniranih 388 milijonov kristjanov. 8 milijonov več kot leto pred tem. Četrt milijona jih je bilo razseljenih s svojih domov in 5.000 ubitih.
Največ v Nigeriji. Tam recimo islamske milice, kot je Boko haram, ugrabijo pripadnika krščanske skupnosti in zahtevajo odkupnino 2.500 evrov. Morda se to ne sliši veliko, ampak povprečna plača v Nigeriji je 25 evrov. Družina proda premoženje, se zadolži, zberejo še pri sosedih, da predajo denar kriminalcem, ki potem ugrabljenega izpusti, nekaj dni kasneje pa ga ubije.
Odločil sem se, da bom med 720 poslanci evropskega parlamenta, glas teh, ki niso slišani in ne morejo (več) govoriti.
Evropa lahko vrši gospodarski, politični in diplomatski pritisk na te države. Jaz pa moram vršiti pritisk na Evropo.
Omenili ste, da se malo govori o preganjanju kristjanov. Zakaj menite, da se drugim preganjanim skupnostim posveča veliko več pozornosti?
Delim ta občutek, da smo kristjani v medijih zapostavljeni.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 7, 2026
Kar se je dogajalo v Gazi je zločin in katastrofa. Prav je tudi, da se je o tem poročalo. To je tudi ustvarilo mednarodni pritisk, da je bilo dosežena prekinitev ognja.
Ko pa pogledam številke, 40.000 ubitih kristjanov samo v Nigeriji v zadnjih desetih letih, je številka primerljiva s tisto v Gazi. Ampak o tem ne spremljamo vsakodnevnih poročil in zato se tak pritisk na Nigerijo ne ustvarja. Svetovne velesile zato nimajo interesa, da temu naredijo konec.
Zdi se mi ključno, da poskušam storiti vse, da to temo spravimo na dnevni red odločevalcev v Evropskem parlamentu. Samo tako se lahko vzpostavi občutljivost za ta vprašanja in bo prišlo do dejanskih premikov na terenu.
Za preganjanje kristjane morda občutljivosti ni, se je pa Evropski parlament in z njim medijski svet jeseni veliko ukvarjal s pobudo My Voice My Choice. Kako razumete dejstvo, da se z ženskami, ki jih preganja islam, ne ukvarja skoraj nihče, z ženskami, ki ne morejo prosto splaviti v svoji državi, pa cela Evropa?
Kot znak hipokrizije.
Samo v Sloveniji več kot 200.000 žensk nima ustrezne ginekološke oskrbe, pa se zanje nihče ne bori.
Realni problemi Evrope so povsem drugje. Demografska zima, pomanjkanje veselja do življenja. Temu bi morali posvetiti več naše pozornosti. Kako mladim zagotoviti, da se bodo lažje odločali za življenje, začenši s stanovanji, službami, ki bodo omogočale usklajevanje družinskega in poklicnega življenja in vzdušja v družbi, ki bo življenju naklonjeno.
Če pa gospa Kovač ocenjuje, da kje splav ni ustrezno urejen, pa naj gre na avion in »fajta« tam.
Vas je presenetilo, da je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki podpira My Voice My Choice?
Bolj me je presenetilo, da je bila večina relativno nizka. 358 glasov je dva manj od relativne večine. V primerjavi z nasprotovanjem nezaupnici predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen je to relativno slab rezultat.
Posebej, ker je bilo to zelo čustveno vprašanje in je pri vprašanju splava v Evropskem parlamentu sicer zagotovljena večina. Ampak to, kar skuša prodati gospa Kovač, ni prepričalo niti relativne večine v Evropskem parlamentu.
Splav se prodaja kot neka temeljna evropska vrednota, čeprav ni nikjer zapisan kot tak. Pravica do življenja in človekovega dostojanstva na drugi strani je. Pa vendar so organizacije, ki stojijo za pobudo My Voice My Choice bogato financirane iz evropskih sredstev, dve družinski organizaciji pa sta izpadli iz evropskih razpisov, ker naj ne bi imeli ustreznih vrednot. Kako si to razlagate?
Matej Tonin o umiku financiranja iz Evropskih sredstev za družinske organizacije. pic.twitter.com/EMDx2Dt5xj
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 7, 2026
To je zame nesprejemljivo. Organizacija, kot je 8. marec lahko dobi evropsko financiranje in si s tem zagotovi vojsko 30 lobistov, ki konstantno delajo v Bruslju. Na drugi strani imamo npr. organizacijo FAFCE, ki promovira klasično družino, ki temelji na moškem in ženski in je na strani življenja. Evropski uradniki so nedavno ugotovili, da naj njihove dejavnosti ne bi bile skladne z vrednotami Evropske unije.
To je višek predrznosti. Na Evropsko komisijo sem se zato že obrnil s pismom, ki so ga sopodpisali tudi drugi poslanski kolegi, v katerem zahtevamo pojasnila, kako je to mogoče. Družina je temeljna celica družbe. Vsaka družina in vsako novo življenje je utemeljeno na odnosu med moškim in žensko. Ne vem, zakaj bi to lahko bilo diskriminatorno.
Pričakujem povrnitev financiranja tem organizacijam.
Vam je Evropska komisija že odgovorila?
Zaenkrat še ne, pismo je bilo poslano šele prejšnji teden.
V drugem delu, ki ga boste lahko prebrali v naslednjih dneh, pa smo se dotaknili financiranja obrambne industrije, trdnosti zveze NATO, služenju vojaškega roka in razmeram v Sloveniji v času pred volitvami. Pa tudi o razmerah v Evropski ljudski stranki, posebej v odnosu do predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen.
Izvedbo intervjuja je finančno podprla politična skupina Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu.
2 odziva na “Matej Tonin: V Evropi eni zanikajo realnost, drugi pa se ji želimo prilagoditi”
O ljubi Bog! Spet eden, ki ga politika sicer veseli, o njej pa nima pojma. Kaj vse sem moral prebrati. No, saj mi ne bi bilo treba, a če hočem kaj pripomniti, pač moram.
Ni Trump ukinil mednarodno pravo. To je že vsaj pol stoletja neveljavno. Velike sile, predvsem ZDA so ga kršile po potrebi. Irak, Libija, Sirija, bombardiranje Beograda in tako dalje. Vse s stališča močnejšega. Ne samo vojaško, tudi gospodarsko. Ali je kje kakšno mednarodno pravilo, ki dovoljuje izstradati domače prebivalstvo z gospodarskimi sankcijami. Na primer Venezuela, Sirija, Kuba, Iran in tako dalje.
Kitajska že 20 let ne igra po pravilih zahoda, pravi. Res? Evropa in ZDA so razočarane, ker so mislile, da bo za njih Kitajska samo en velik trg, ki bo požrl vse njihove produkte. Na njihov račun bi samo služili. A se je obrnilo. Zakaj ? Zaradi naše lenobe, samozaverovanosti in predvsem debilnosti . Pametno so poslali svoje študente na univerze. Zdaj imajo svoje univerze, kjer se ne gredo woke kvot ampak kadrirajo po sposobnostih. Je zločin, če so se pri nas naučili tehnologije, jo razvili in so sedaj boljši in cenejši od nas? Kaj jim lahko očitamo? Sposobnost, delavnost, common sense…? Tam na njihovih univerzah se ne ukvarjajo z inštalacijami skupinskih stranišč in novimi personalnimi zaimki.
To sovraštvo do Kitajske generira ameriška reklamna industrija, ki je končno našla konkurenco. Prej je sama gospodovala svetu, zdaj bo očitno morala kolač deliti še s kom. Druga taka je Indija. Tudi ta sedaj počasi vzhaja. Samo vprašanje časa je, ko bodo pričeli tam iz ZDA z negativno kampanijo zoper njih. Po receptu jim bodo najprej umazali karakter. Na koncu po potrebi sledijo tudi gospodarske sankcije.
Komentirajo lahko naročniki