Po tem, ko so bili potrjeni novi učni načrti in nov Zakon o potrjevanju učnih gradiv, ki določa, da morajo biti vsa gradiva, ki jih učitelji uporabljajo, strokovno potrjena, se zapleti po spremembah na področju šolstva pod aktualno vlado ne nehajo. Strokovni svet bi namreč lahko po novem potrjeval le gradiva, ki bodo skladna s smernicami Zavoda za šolstvo, pa še niso dokončno pripravljene in objavljene.
To pomeni, da ne bo mogoče pripraviti in pravočasno potrditi novih šolskih gradiv, skladnih z novimi učnimi načrti. Učbeniki, ki so v povprečju stari devet let, so z novimi učnimi načrti skladni le v 15-odstotkih, opozarjajo založniki.
Ministrstvo trdi, da so gradiva učiteljev učni načrti in didaktične usmeritve, preostala gradiva pa so gradiva za učence. Pripravlja tudi cenovno kapico na maksimalno višino plačila šolskih gradiv s strani staršev. Učitelji nasprotujejo temu, da jim po novem ministrstvo predpisuje, katere pripomočke v razredu smejo uporabljati in katerih ne, pripravili so tudi peticijo.
Po novem bodo morala biti strokovno potrjena vsa učna gradiva
Šolsko ministrstvo vnovično uvedbo potrjevanja vseh šolskih gradiv utemeljuje z navedbami, da rezultati raziskav kažejo, da so posebej delovni zvezki in delovni učbeniki vse slabše kakovosti. Doslej je strokovni svet potrjeval le učbenike, preostala gradiva pa so založniki zadnjih 20 let pripravljali v sodelovanju z učitelji in jih izdajali brez potrjevanja. Učitelji so jih izbirali po lastni presoji, zeleno luč za izbiro in višino cene, ki jo za gradiva v posameznem razredu plačajo starši, pa je moral dati tudi šolski svet. Potrjevanju vseh gradiv sicer ne nasprotujejo ne učitelji, ne založniki – a težav je vseeno veliko.
Med šolami velike razlike pri uporabi dodatnih gradiv
Praviloma šole uporabljajo učbenike, ki si jih učenci lahko izposodijo v učbeniškem skladu, ki ga (so)financira država. Od šole do šole pa se zelo razlikuje uporaba delovnih zvezkov in drugih gradiv (delovni zvezeki, delovni učbeniki, atlasi, zemljevidi, vadnice …). Posledično so bile med razredi in med šolami velike razlike v izbirah in ceni, ki so jo starši plačali za dodatna gradiva. Ministrstvo želi to sprememniti in po državi bolj poenotiti uporabo učnih gradiv ter uvesti zgornjo mejo, koliko denarja lahko starši namenijo za šolska gradiva v posameznem razredu. V čem je problem?
Novi učni načrti, a stari učbeniki
Z novim šolskim letom se bodo učenci začeli učiti po novih učnih načrtih, novih šolskih gradiv pa do takrat ne bo mogoče pravočasno pripraviti in potrditi, saj smernice, na podlagi katerih naj bi potrjevali nova učna gradiva še niso pripravljene, prav tako je še v obravnavi pravilnik o potrjevanju učnih gradiv.
Tako je ministrstvo podaljšalo veljavnost starih učbenikov. Ti učbeniki, ki si jih učenci lahko izposodijo v učbeniškem skladu, so v povprečju stari devet let in z novimi učnimi načrti po usklajeni 15-odstotno, opozarjajo založniki. V praksi so torej močno neskladni s tem, kar se bodo po novem učili učenci.
Konec avtonomije učitelja pri izbiri gradiv
Učitelji bodo tako primorani poučevati z zastarelimi učbeniki, država pa jim bo predpisala, ali smejo poleg uporabiti še delovni zvezek oz. drugo gradivo in odločala tudi o tem, katero gradivo smejo uporabiti. »Po novem zakonu bodo učitelji lahko uporabljali le tiste oblike učnih gradiv, ki jih bo za posamezen predmet in razred določil Zavod RS za šolstvo. To pomeni, da učitelj ne bo več samostojno odločal, ali bo pri pouku uporabljal učbenik, učbenik z delovnim zvezkom, samostojni delovni zvezek ali kombinacijo različnih gradiv, temveč bo njegova izbira omejena s sistemskimi smernicami zunanje institucije,« je navedeno v uvodu peticije, ki jo je napisala doc. dr. Mojca Ilc Klun, profesorica geografije in zgodovine, podpisalo pa jo je doslej 1140 ljudi.
Tu v praksi prihaja do precejšnjih nasprotij. Medtem ko bi glede na oceno potreb po učnih gradivih učitelj denimo pri angleščini od 4. razreda dalje lahko gradivo prosto izbral, pri drugih tujih jezikih te možnosti ne bi imel. Podobno je denimo pri zgodovini na predmetni stopnji ocenjeno, da je delovni zvezek potreben oz. ga je mogoče izbrati, pa je pri poučevanju geografije na predmetni stopnji glede na oceno potreb Zavoda za šolstvo nepotreben.
Odslej mnogo manj delovnih zvezkov
Ker za novo šolsko leto nova gradiva predvidoma ne bodo pripravljena, bodo učitelji v veliki meri prepuščeni pripravi lastnih gradiv. To po eni strani pomeni več avtonomije in kreativnosti, po drugi pa tudi veliko več dela ob že siceršnjem pomanjkanju učiteljev in velikih administrativnih obremenitvah, ki jih ti nosijo že sedaj. Dejstvo je, da so se učitelji doslej precej več uporabljali delovne zvezke. Tudi država namreč ugotavlja, da šole trenutno uporabljajo “bistveno več delovnih zvezkov oziroma delovnih učbenikov in manj učbenikov, kot so nova priporočila”. Založbe, ki imajo na tem področju močan poslovni interes, so doslej za učitelje pripravljale učbenike, delovne zvezke, druga gradiva in priprave za učitelje.
Pobudniki peticije tako pozivajo, da se »smernice, ki izhajajo iz novega zakona, umaknejo, da se v prehodnem obdobju zagotovi ureditev, ki bo pri vseh predmetih omogočala najširšo možno izbiro učnih gradiv, da o izbiri učnih gradiv še naprej odločajo učitelji in strokovni aktivi, kot je veljalo doslej, na podlagi strokovne presoje in v sodelovanju s starši«. Nov sistem bo največji izziv za mlade, manj izlkušene učitelje, za tiste, ki prevzamejo nadomeščanja in za vse tiste delavce v šolstvu, ki niso učitelji.
Gradiva so potrjevali brez da bi jih sploh videli
Še eden v vrsti izzivov, ki sprožajo boj med ministrstvom, učitelji in založniki, pa je v potrjevanju gradiv. Člani strokovnega sveta so namreč doslej šolska gradiva potrjevali brez, da bi videli gradivo, o katerem odločajo. Odločitev so namreč sprejeli na podlagi mnenja komisije za učbenike, katere člani naj pogosto učbenikov prav tako ne bi niti pregledali, je z Delo dejal profesor slovenščine in član strokovnega sveta za splošno izobraževanje Klemen Lah.
Ministrstvo sicer trdi, da bodo z napovedanimi spremembami priporočena oz. dovoljena šolska gradiva bolj kakovostna kot doslej. A če ob tem ne bo prišlo do spremembe v načinu potrjevanja, na to očitno ne gre računati.
Spremembe na hitro in brez dialoga
Še eden v vrsti problemov, ki jih spremlja aktualno uvajanje sprememb v šolstvu, pa je dejstvo, da se te uvajajo na hitro, brez širokega dialoga in podpore. Tudi šolsko ministrstvo je namreč navedlo, da je zakon o potrjevanju učnih gradiv prehodne narave – ker jih »zaradi parlamentarnih postopkov in časovnih omejitev” niso uspeli pravočasno urediti v Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi). Tako se prav lahko zgodi, da se pred dokončnimi spremembami zamenja vlada in se spremembe na tem področju zopet začnejo – znova.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki