Levica na volitve s tandemom: “simpatični” Luka Mesec za protiutež “strogi” Asti Vrečko. Jih bo to rešilo?

1. 10. 2025, 12:44

7 minut branja
Deli

Luka Mesec je bil nesporno prvi obraz stranke Levica in najbolj zaslužen za njeno desetletno kontinuirano prisotnost na slovenski politični sceni.

A po slabem rezultatu na državnozborskih volitvah 2022, ko so prepričali zgolj še 4,4 % udeležencev volitev, se je leto kasneje, po notranjih razprtijah, z mesta koordinatorja stranke Mesec poslovil. Ta manever pa mu je tudi omogočil, da se pred volitvami 2026 vrne “na oblast” v stranki, saj v Levici funkcionarjem dovoljujejo največ tri zaporedne mandate. 

Na sobotnem kongresu bo tako Levica uvedla so-vodenje oziroma natančneje, sokoordinatorstvo. Če na kongresu ne bo kakšnih presenečenj, bo Asta Vrečko v boj za obstanek na parlamentarni sceni krenila v tandemu s preverjenim strankinim obrazom. Ker napovedujejo tudi predvolilno povezovanje z Vesno, ki ima prav tako dva sopredsednika, (Uršo Zgojznik in Uroša Macerla), se bodo nemara v volilni boj podali kar v četverčku.

Za potezo, ki v tujini predvsem pri zelenih in piratskih strankah ni neobičajna, je predvsem strah pred izpadom iz državnega zbora, pri čemer želijo unovčiti Meščevo širšo prepoznavnost, simpatičnost in retorične spretnosti ter svežino inovacije žensko-moškega vodstvenega tandema, pišemo v komentarju.

Levica bo na sobotnem osmem rednem kongresu volila svet stranke, ki bo kasneje izmed svojih članov izvolil sokoordinatorja in člane izvršnega odbora. Če bodo predvidene spremembe šle skozi, naj bi po novem bila sokoordinatorja dva – ob Asti Vrečko je za to funkcijo predviden še Luka Mesec. Tovrsten načrt so nakazali že v spodnjem videu.

Spomnimo se: na prejšnjem kongresu septembra 2023 je pri volitvah v svet stranke prepričljivo zmagalo tako imenovano levo krilo Mihe Kordiša, ki je dobilo 15 od 25 članov. Na glasovanju je Kordiš dobil 357 glasov, Nataša Sukič 348, Asta Vrečko 320, šele četrti je bil Luka Mesec s 313 glasovi. Kot je takrat dejal, zaradi tovrstne nezaupnice ni več kandidiral za koordinatorja, temveč je podprl Asto Vrečko. A ravno ta manever mu zdaj dopušča vrnitev na čelo stranke, saj bi se sicer zaradi treh zaporednih mandatov pred prihajajočimi volitvami moral v vsakem primeru posloviti s koordinatorskega mesta. Zdaj notranjih zapletov z “revolucionarnim krilom” ni pričakovati, saj je Miha Kordiš s svojimi privrženci stranko zapustil (bil je izključen) in bo ustanovil lastno, Mi, socialisti!.

V Levici so v vmesnem obdobju stavili na doktorico umetnostne zgodovine Asto Vrečko, ki pa stranke ni uspela javnomnenjsko rehabilitirati. In to kljub temu, da se je Levica v koaliciji tesno povezala z Golobovo Svobodo in v zameno za lojalnost uživala številne koristi. Analitiki jim priznavajo, da so uspeli Golobovi vladi vliti levičarsko noto, pri čemer so najbolj kontroverzne poteze ravno plod te radikalne leve stranke.

Levici gre pripisati “zasluge” za preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen zdravstveni prispevek pod okriljem ZZZS, ki zdaj močno bremeni proračun, preganjanje zasebne pobude v zdravstvu, ki slabša dostopnost zdravstvenih storitev, uvedbo obveznega “štempljanja” ter drugih birokratskih ovir, ki zavirajo podjetništvo, zaviranje širjenja cestne infrastrukture v imenu “zelenih politik”, spodbujanje nedela z višjimi socialnimi podporami, razmetavanje denarja na področju kulture in uvajanje privilegijev za samozaposlene v kulturi, dodatne obdavčitve normiranih s.p.-jev, pobiranje prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki ne deluje itd. V Levici so bili tudi pobudniki ali izvajalci najbolj spornih potez kulturnega boja, kot sta ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma.

Luki Mescu lahko v dobro štejemo izpeljavo pokojninske reforme, ki sodi pod njegov resor, a tudi zaradi nje ima probleme s tako imenovano “delavsko koalicijo”, ki želi doseči referendum.

Močnemu vplivu v vladi navkljub (ali pa ravno zato) Levica v tem mandatu javnomnenjsko ne cveti. Povprečje mesečnih anket (v spodnjem grafu) ji sicer med opredeljenimi anketiranci kaže na podporo med 6 in 8 odstotki. A ankete Levico tradicionalno precenjujejo, kot se je pokazalo pred prejšnjimi volitvami, ko so ji napovedovali podporo ravno znotraj navedenega intervala, a so v štabu Levice na volilno nedeljo zvečer trepetali, ali bo stranka sploh presegla parlamentarni prag. Tudi Evropske volitve so pokazale odklon od anket navzdol, kar je prav tako razvidno iz spodnjega grafa.

Podpora stranki Levica med opredeljenimi anketiranci (izločeni “ne vem”, “ne bom volil” itd.) – po mesečnih povprečjih anket, ki jih računa spletna stran www.volilna-napoved.si

V zelje jim skačejo bivši tovariši

Levici skrbi povzroča tudi bivši član Miha Kordiš, ki bivšim tovarišem očita, da so izdali volivce s tem, ko so “odjadrali proti sredini” in da “podpirajo neoliberalne reforme.” “Notranja kritika je v kali zatrta, potencial za notranje demokratične procese je propadel, socialistična izhodišča so utajena, naših imen, časa in življenj pa ne nameravamo več razprodajati za bankrotiran politični projekt,« so razloge za svoj odhod iz Levice opisali Kordiševi somišljeniki.

Stranka Mi, socialisti! naj bi uradno nastala novembra, pridružilo pa naj bi se ji vsaj petsto članov. Nekatere ankete, ki merijo potencialni doseg obstoječih in tudi napovedanih političnih strank, ji zaenkrat pripisujejo okoli 2-odstotno podporo, ki gre predvsem na račun Levice. Prav zato je razumljivo napovedano predvolilno povezovanje te stranke z izvenparlamentarno Vesno, katere podpora se giblje med 1 in 3 odstotki. Sestavili naj bi skupno kandidatno listo, podrobnosti povezovanja pa še niso znane. A v politiki 1+1 ni nujno vedno 2, zato združitev moči z Vesno avtomatsko še ne pomeni preživetja najmanjše, a precej vplivne koalicijske stranke na naslednjih volitvah.

Komentar: Rok Čakš
Kordiš ima prav: Levica je izdala svoje ideale. A če je želela ostati na oblasti, ji kaj drugega ni preostalo

Naročniška vsebina