Kolegij predsednice Državnega zbora je odločil, da predloga Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance, poslanci na decembrski seji ne bodo obravnavali. Če zakon ne bo sprejet do konca leta 2025, se ne more začeti uporabljati 1. januarja 2026, kot je bilo prvotno načrtovano.
Finance poročajo, da je za umik s seje pred nekaj dnevi prosila vodja poslanske skupine Svoboda, Nataša Avšič Bogovič. “Ob vsem, kar se dogaja, bi bilo veliko presenečenje, da bi kriptodavek na hitro sprejemali na izredni seji,” so zapisali.
“Kriptodavek” predvideva 25-odstotno obdavčitev dobička, ustvarjenega s prodajo kriptosredstev. Kot dobiček šteje razlika med prodajno in nabavno vrednostjo. Če bi zakon začel veljati s 1. januarjem 2026, bi kot nabavna vrednost kriptovalut, ki jih že imate, štela njihova vrednost na ta dan. Če Fursu dobička ne bi prijavili in bi vas Furs zalotil, bi vam po 25-odstotni stopnji obdavčil celotni prihodek od prodaje (ne samo dobiček) ter dodal kazen v višini od 400 do 5.000 evrov.
Predlog NSi koalicija povozila
Predlog zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja kriptosredstev, ki ga je pripravil davčni strokovnjak Ivan Simič, je maja v parlamentarno proceduro poslala NSi. Njihov predlog: davek v višini petih odstotkov od seštevka vrednosti vseh unovčenj kriptosredstev v koledarskem letu. Unovčenje do 10.000 evrov kritpovalut bi ostalo neobdavčeno. Na junijski seji Državnega zbora so poslanci izglasovali, da zakon ne bo šel v nadaljnjo obravnavo.
Komentirajo lahko naročniki