Pred časom smo pisali o nemških željah in težavah na poti do najmočnejše konvencionalne vojaške sile v Evropi. Poleg ureditve družbenopolitičnega in gospodarskega okvirja pa je bistvena tehnološka komponenta: koliko in kaj Nemčija uvaja v svoje oborožene sile?
Premiki se obetajo tako rekoč na vseh področjih, od kopenskih, zračnih in pomorskih sil. Nekatere spremembe se že uvajajo, druge so načrtovane za srednji rok. Načrti so smeli, a, kot bomo videli, še vseeno ne povsod zadovoljivi.
Končno premik v glavah
Najpomembnejši je premik v glavah: kakor v večini vojsk Zahoda, se spreminja tudi nemška doktrina: Rusija nas je več kot prepričljivo postavila na trdna tla in dokazala, da ima zmožnosti in voljo vrniti pekel vojne na staro celino.
Zato je bistveno, da se doktrina od majhnih ekspedicijskih sil, namenjenih policijskim nalogam nekje na tujem, premakne k množični obrambi lastnega ozemlja. Tu gre za korak nazaj k hladnovojni miselnosti “državne in kolektivne obrambe”, kjer so pomembni konvencionalni elementi, kot je zračna obramba, artilerija, oklepne enote itd. Po drugi strani pa bo (predvsem za Nemčijo) pomembna udeležba pri jedrskih projektih in elektronskem bojevanju.
Nemci s tanki proti dronom?
Naročniška vsebina
Tudi Boxerji in Pume ostajajo
Leopard bo s posodobitvami očitno preživel. Ukrajina pa je zaenkrat pokazala, da je nekoliko težje upravičiti ogromne investicije v oklepna kolesna vozila, kot je denimo Boxer 8×8. A upoštevati je potrebno pogoje: kolesni (ali gosenični) oklepni transporterji so neuporabni v območju ubijanja neposredno na bojni črti, kar pa ne velja za dejavnosti (transport ali ognjena podpora pehoti) v drugačnih razmerah.
Nemci težijo za tem, da bi z Boxerji lahko dosegli npr. bojišče na Baltiku, in z njimi podpirali pehoto. Bundeswehr se v kratkem nadeja uvedbe do 5.000 takšnih vozil.
Nekoliko drugačna zgodba je pri goseničnih oklepnikih Puma, ki jih uporablja mehanizirana enota. Gre za bolje zaščitena on težje oborožena vozila, ki so bliže tankom, a je bojni namen nekoliko drugačen. Do konca tega desetletja (kar ni več tako daleč) naj bi skupno število Pum doseglo 600.
Počasi, a vendarle iz butičnosti v množičnost?
Oklep še ni rekel zadnje besede. Ob 600 Pumah, 5.000 Boxerjih naj bi Nemci premogli (skupaj s temi v dobavi) še okoli 600 tankov. Če govorimo v stotinah, je to dobro. Če govorimo o tisočih, je še bolje, oziroma za silo, kot je Nemčija, tako rekoč nujno. Vse prevečkrat se izpostavlja dosedanja butična proizvodnja, ob kateri vrhunskost nemških sistemov izgubi strateško težo.
Naročniška vsebina
Pozitiven premik pa je na primer morebitna nabava do 500 sistemov RCH 155. Gre za 155 mm samovozno havbico, ki temelji na Boxerjevem podvozju. Ni sicer nujno, da jih bo v enote prišlo 500, vendar obstaja možnost za izgradnjo resne artilerijske sile.
Po dolgem času globalno delovanje na morju
Naročniška vsebina
Na poti k jedrskim silam
Prišli smo do bojevanja v zraku, kjer smo že mnogokrat peli hvalo nemški zračni obrambi ter pobudam za vzpostavitev skupnega evropskega balističnega ščita. Ta usmeritev je brez dvoma ena najvišjih prioritet nemških vojaških prizadevanj, kar bi lahko dejali tudi za visokotehnološke protidronske sisteme. A za razliko od klasične zračne obrambe sicer napredni sistemi (še) niso prišli v množično uporabo, oziroma nemška vojska o tem, kakor o vse več stvareh, molči.
Nemci so naenkrat začutili potrebo po obuditvi letalstva: načrtujejo floto čez 50 štirimotornih transportnih letal Airbus A400M za taktične in strateške namene, poleg tega kupujejo tudi 60 ameriških težkih transportnih helikopterjev Chinook.
Radikalno posodabljajo tudi bojno letalstvo: poleg 138 letal Eurofighter Typhoon je naročenih še dodatnih 20, posebno pozornost pa si zasluži nabava ameriških lovcev F-35A. Ti lahko nosijo jedrska sredstva, in po nekaterih navedbah naj bi nakazovala nemško udeležbo pri jedrskih silah zveze NATO, čeprav bi jo realno prej pričakovali v navezi s Francozi.
Vendarle se premika
Najbolj zagreto se v Evropi oborožuje Poljska. Vemo, zakaj. In vemo, zakaj se Nemčija ne. Zato je nujno vedeti, da so takšni premiki za nemško družbo in državo velikanski, čeprav bi od nje pričakovali več. Vendar se premika. V prvi fazi je očitno, da so se Nemci odločili poskrbeti za “trdo” obrambo: več kadrov, orožja in posledično več bojne moči. Gre za zapolnitev vakuma, s katero mora Nemčija dohiteti ostale vojske.
Načrtovana druga faza predvideva prevlado z visoko tehnologijo. Nemčija je, hočemo ali ne, za obrambo Evrope ključna. Preko nje naj bi se v primeru vojne v dveh mesecih v okviru kolektivne obrambe na bojišče prepeljalo 600.000 vojakov in 200.000 vozil. Predstavlja bilko preživetja za Poljsko, Baltske države in severno Evropo, in prav je, da gre v začrtano smer.
Seveda ni vse rožnato, in če bi citiral legendarnega Andreja Stareta, so Nemci to pot začeli s hojo pravkar skotene žirafe. A vendarle so jo začeli.
Komentirajo lahko naročniki