S tematiko stanovanjske dostopnosti se ukvarja portal Forbes Slovenija, ki povzema opozorila Umarja iz poročila Kakovost življenja v Sloveniji 2026. Poročilo izpostavlja, da postaja dostopnost stanovanj eden ključnih razvojnih izzivov Slovenije, saj cene nepremičnin in najemnine rastejo hitreje od dohodkov, ponudba stanovanj pa ostaja premajhna. Najbolj prizadeti so mladi, iskalci prvega stanovanja in priseljenci.
Nepremičninski trg se je po obdobju ohlajanja znova okrepil. Število prodaj stanovanj in hiš se je povečalo, cene pa so dosegle nove vrhove: stanovanja so se lani podražila za povprečno 11 odstotkov, hiše za 10 odstotkov. Povprečna cena rabljenega stanovanja je v Sloveniji prvič presegla tri tisoč evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa pet tisoč evrov.
Stanovanjska kriza ima širše družbene posledice. Mladi se zaradi nedostopnosti stanovanj od staršev odseljujejo pozneje od evropskega povprečja, kar vpliva na osamosvajanje, demografijo in privlačnost Slovenije za tuje kadre. To je posebej pomembno ob staranju prebivalstva in pomanjkanju delovne sile, saj bo brez dostopnih stanovanj težje privabljati delavce, ki jih gospodarstvo potrebuje.
Umar opozarja tudi na slabo izkoriščen stanovanjski fond: skoraj petina stanovanj je nenaseljenih, velik del pa je star in potreben temeljite prenove. Javnih najemnih stanovanj je v Sloveniji le štiri odstotke stanovanjskega sklada, kar je polovica evropskega povprečja. Med predlaganimi ukrepi so davek na nepremičnine, aktivacija praznih stanovanj, ureditev najemnega trga, omejevanje naložbenih nakupov ter spodbude za mlade in ranljive skupine.
Komentirajo lahko naročniki