Težko.
Če je vdana v usodo in nima od življenja več nobenih drugih pričakovanj kot se skrita postarati v služenju drugim in če je sprejela, da ista usoda čaka tudi njene hčere … še morda nekako gre.
Če pa je ženska, ki ima dovolj zatohlega islamističnega sranja, pa je težko. Celo smrtno nevarno.
Iranski ženski vsakdan
Pred islamsko revolucijo leta 1979 so imele ženske v Iranu sorazmerno veliko pravic glede na tisti čas. Imele so volilno pravico in so tudi vstopale v javni in politični prostor.
Po političnem prevratu pa so se omejitve za ženske razširile skoraj čez vsa področja življenja, od oblačenja do družinskega prava, gibanja in politične udeležbe. Obvezen hidžab je bil samo začetek. Čisto konkretno danes Iranka ne sme obleči kavbojk in se s kolesom peljati v trgovino. Ne sme si ogledati športne tekme, ne sme potovati brez dovoljenja moškega skrbnika in sprejemati odločitev o svojem življenju. Poročijo jo lahko pri 13 letih in njen dedni delež je dvakrat manjši kot delež njenih bratov.
Ne gre le za družbena priporočila, gre za uzakonjene predpise, upoštevanje katerih nadzira moralna policija in jih tudi kaznuje. Do danes je bilo konkretno zaradi ne-pokrivanja kaznovanih/aretiranih več kot 3,6 milijona žensk. Policisti (moški in ženske) pogosto delujejo pod krinko, oblečeni v navadna oblačila in oprezajo za kršitelji.
Lasje kot simbol svobode
Prav na takšno zasedo moralne policije je leta 2022 naletela dvaindvajsetletna Mahsa Amini, ki v spremstvu svojega brata hodila po mestu. Bila je aretirana zaradi “neprimerno nameščenega” hidžaba, iz katerega naj bi kukalo preveč las. Do tedaj povsem zdrava Mahsa je v zaporu umrla, režim pa je kot razlog smrti navedel srčni infarkt. Po njeni smrti so izbruhnili množični protesti, med katerimi so ženske zažigale svoje rute in si strigle lase. Režim je proteste zatrl s silo, ubitih je bilo preko 500 protestnikov. V spodnjem videu je s pomočjo umetne inteligence opisana Mahsina zgodba.
Mahsa Amini was brutally murdered by the Islamic Regime for showing a piece of her hair beneath her hijab.
Through the use of AI, her voice lives on.
Free Iran from Radical Islamists.
— The Persian Jewess (@persianjewess) September 16, 2024
Tudi sicer je iranska oblast nadvse alergična na ženske lase. Prvi vidnejši množični spletni upor je bilo gibanje Moja zakrita svoboda (My Stealthy Freedom), ki je leta 2014 vzniknilo kot državljanska nepokorščina. Pobudnica je bila iranska novinarka in aktivistka Masih Alinejad (izgnana iz domovine), ki na svoji Facebook strani začela zbirati fotografije ter posnetke Irank, ki so si v javnosti snele hidžab, se slikale oz. posnele in to objavile. Vseskozi je poudarjala, da niso proti hidžabu, le proti prisilni nošnji. Gibanje je hitro preraslo v širšo zgodbo in je še danes eden najbolj prepoznavnih simbolov iranskega ženskega upora.
Nedavno je imela Masih Alinejad pretresljiv govor pred zasedanjem Združenih narodov. Rotila je mednarodno skupnost, naj iranskim ženskam pomaga in pritisne na iranski režim z vsemi sredstvi. Očitala jim je, da se niso odzvali z nujnostjo, ki jo ta trenutek zahteva. Niti se niso javno izrekli proti pokolu protestnikov, ki se več kot očitno dogaja.
Masaker nad človeškimi pravicami
V preteklih letih so ženske (in moški) z množičnimi protesti večkrat skušali doseči spremembe. Pri tem je veliko vlogo igral tudi splet in predvsem družbena omrežja, ki so bila eden redkih krajev, kjer je bil nadzor režima omejen. Prav to je bil razlog, da so oblasti prejšnji teden med največjimi in najbolj krvavimi protesti do sedaj državljanom preprečile dostop do spleta in jim tako onemogočile komunikacijo. Prav tako pa so s tem skušale zakriti pokol protestnikov. Življenje naj bi izgubilo več kot deset tisoč ljudi, med njim tudi številna dekleta.
In a safe country, these young and beautiful girls and women would be enjoying life and working to build their future…
How many more innocent people must be killed before the world stops supporting the Islamic Republic and stands with the people of Iran?#IranRevolution2026… pic.twitter.com/5eIupY0L0A— Masih Alinejad 🏳️ (@AlinejadMasih) January 15, 2026
Naročniška vsebina
3 odzivi na “Kako je biti ženska v Iranu leta 2026?”
potuhnil se je………….
V napadih na Iran ne štejejo ženske pravice. Štejejo pa geopolitični cilji. Če bi bili cilji osvoboditev žena , potem bi lahko pričeli kar v soseščini, kjer imajo prisrčne odnose. Tudi v tistih kraljevinah imajo isti Koran in šeriatsko pravo. Tudi tam kamenjajo in javno glave sekajo. Za našo krščansko kulturo ( kolikor še je) je seveda islamski socialni nauk popolnoma nesprejemljiv. V naši kulturi je popolni tujek. Kljub temu ga dopuščamo. V imenu človekovih pravic, pravijo. In če kdo kaj reče proti tej kulturi ga čaka obsodba, islamofob je najmanj kar rečejo. V nekaterih državah Evrope greš celo v zapor. Za moj okus bi morali uveljaviti svojo kulturo in od gostov zahtevati, da jo spoštujejo. Tako lahko samo gledamo kako nas poceni prodajajo nekim “višjim” interesom.
Vrnimo se v Iran. Tam v Teheranu so pred nedavnim odprli novo postajo podzemeljske. Posvetili so jo Devici Mariji. Vprašal sem UI kako je s kristjani v Iranu. Vprašajte še vi, da ne bom prepisoval. Ajatolah je za božič obiskal krščansko skupnost in jim voščil…….Video dostopen ja YT. Kako je pa to v trenutno čislani vladavini v Siriji? Prejšnjega predsednika so na zahodu enoglasno anatemizirali, kljub temu, da je bil zaščitnik kar velike krščanske skupnosti tam in je tako omogočil sožitje.
Nedavne demonstracije niso bile namenjene osvoboditvi žensk pač pa spremembi režima. Režim se je pač branil. In se v nadaljevanju tudi bo. Morda se bo režim kaj naučil od Severne Koreje. Pustijo jo pri miru zato, ker vedo, da ima a. orožje in bi se branila.
O muslimanski teologiji nimam pojma. Sploh ne vem, če obstaja. Pač pa veliko vemo o muslimanskem socialnem nauku. Ta zahteva podreditev pravilom napisanih v Koranu in Hadizih . Poleg tega imajo svojevrstno pravo, ki tudi temelji na teh dveh virih. Med tem, ko v krščanskih kulturah dopuščamo različne interperetacije in smo do njih celo tolerantni ( no v npr. 30 letni vojni smo bili zelo netolerantni) tam velja dobesedno vse tako, kot je napisano. Vsaka sprememba se šteje za odpad od vere in se kaznuje tudi s smrtjo. Taka je ta družba. Ni čudno, da nas moti. Španci so jih v rekonquisti izgnali do zadnjega in podrli vse mošeje. Takratni vladarji so vedeli , da ne bo mogoče vladati versko razdeljeni družbi, da bodo permanentni konflikti, ki bodo slabili državo. Danes je ta modrost v Evropi izginila. Mislimo, da to ne bo imelo vpliva na temelje civilizacije. Neumni smo. Nič ne razumemo.
Po drugi strani pa hodimo z vojsko v ta svet in jim vsiljujemo svoje kulturne vzorce. Američani so bili v Afganistanu 20 let. Tam so imeli celo žensko nogometno moštvo in podobne “kulturne pridobitve zahoda”. Rezultat je , da so Talibani trdno na oblasti, da se v njihovi družbi ni praktično nič spremenilo. Pred tem so Američani podpirali Talibane , a to zato, ker se je proti njim borila Sovjetska Zveza, ki je podpirala laično, levo usmerjeno vlado. Nekaj podobnega v Iraku, Libijo smo razsuli v prafaktorje in njihove zlate rezerve so izginile, nihče ne ve kje so. Izvedli smo državni udar v Perziji ( Iranu), ker so nacinalizirali naftne rezerve, ki jih je do tedaj V.Britanija uspešno izkoriščala. Inštalirali Šaha, kar je rodilo revolucijo in zda je, kar pač je. Več kot evidentno je, da z našim pristopom do te kulture nekaj ni v redu. Če bi spoštovali sebe in svoje korenine, bi postavili jasna pravila, če bi spoštovali njih, bi se, milo rečeno, vedli do njih drugače. Od turških vpadov dalje niso oni z vojsko hodili po Evropi.
Kaj, če bi se namesto z Irankami ukvarjali s tem, kaj smo mi na Zahodu naredili iz svojih žensk? Only fans itd, pa tudi brez tega se oblačijo kot k…, se tetovirajo, neokusno oblačijo itd.
Komentirajo lahko naročniki