Je pred nami energetska kriza? Če se Hormuška ožina ne odpre, se lahko cene znova razletijo

Evropska skladišča zemeljskega plina so bila zadnji dan aprila polna do približno tretjine. Skladno z uredbo EU, morajo do novembra doseči 90-% napolnjenost. Ali se lahko ponovi evropska energetska kriza iz leta 2022, ko so cene plina dosegle rekordne vrednosti, posledično pa se je podražila tudi elektrika?

Kaj bo s ceno plina? “Vse je odvisno od iranske krize,” je že sredi marca na dogodku Slovenija in Hrvaška, poslovno povezani povedal direktor Geoplina Simon Urbancl. Napovedal je, da bi lahko cena zrasla na 70–80 €/MWh, če se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo umirile.

Slovenija lastnih skladišč plina nima, ima pa diverzificirane vire, tako da je prekinjena dobava preko Hormuške ožine direktno ne prizadene. Direktor Geoplina kljub temu opozarja, da ima podražitev plina lahko za posledico zmanjšanje industrijske proizvodnje.

Preko Hormuške ožine gre večina plina v Azijo, zato tam narašča povpraševanje po plinu od drugod. Če v Azijo ne bo plina iz Katarja, ga bodo uvozili iz ZDA, kar bo vplivalo tudi na Evropo. Direktor LNG Croatia Ivan Fugaš je spomnil na februar leta 2021, ko tri ali štiri ladje zapored niso prišle na njihov plinski terminal na Krku: “Bolj se jim je splačalo plačati penale in poslati plin na Japonsko.”

Hormuška ožina je izhodna pot za Katar, drugega največjega izvoznika utekočinjenega zemeljskega plina (UZP, ang. LNG) na svetu (za ZDA in pred Avstralijo). Drugi pomemben akter so Združeni arabski emirati. Za razliko od nafte UZP nima alternative pomorski poti; ob zaprti ožini katarski plin fizično ne more priti na trg.

Podražitve plina v Evropi zaenkrat daleč od rekordnih

Cena enomesečnih terminskih pogodb za zemeljski plin na glavnem evropskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF se je od oktobra lani gibala okrog 30 €/MWh, decembra je bila manjša pocenitev, januarja pa podražitev do 35 €/MWh. Po napadu Izraela in ZDA na Iran, 28. februarja letos, je cena poskočila preko 50 €/MWh in 19. marca dosegla vrh pri 61,85 €/MWh. Zadnji dan aprila je bila cena 46,43 €/MWh. V času energetske krize avgusta 2022 cena presegla 300 €/MWh.

Plin in nafta gor, kaj pa elektrika

Plin in nafta se dražita, drastičnih podražitev elektrike pa dr. Tomi Medved, predstojnik Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko, poleti ne pričakuje. Za 24ur.com je povedal, da utegne biti cena elektrike zaradi sončnega vremena v prihajajočih mesecih kljub krizi pri plinu nizka.

Lekcije evropske energetske krize 2022

Cenovni vrhunec leta 2022, ko so cene zemeljskega plina v EU (nizozemsko vozlišče TTF) konec avgusta presegle 300 €/MWh, je povzročil preplet geopolitičnih pritiskov in kritičnih motenj v oskrbi. Glavni razlogi za krizo so bili omejevanje dobave iz Rusije, polnjenje skladišč (dvig povpraševanja v času omejene ponudbe je cene potisnil v rekordne višave) in izpad drugih virov energije.

Poleti 2022 so zgodovinske rekorde v Evropi dosegle tudi cene električne energije, pri čemer so borzne cene v nekaterih državah avgusta presegle 1.000 €/MWh. To je bil neposreden odziv na ekstremne podražitve zemeljskega plina, ki so ga poslabšali še neugodni vremenski pogoji in tehnične težave v energetski infrastrukturi.

Na evropskem trgu ceno električne energije določa najdražji vir, ki je v tistem trenutku potreben za pokritje povpraševanja. Ker so bile to poleti 2022 zaradi pomanjkanja drugih virov plinske elektrarne, so visoke cene plina neposredno povišale ceno vse proizvedene elektrike.

Verjetnost krize manjša, izzivi ostajajo

Verjetnost, da se ponovi scenarij iz leta 2022 zmanjšuje dejstvo, da Evropa od plina iz Katarja in ZAE ni odvisna tako, kot je bila leta 2022 od ruskega.

Dejan Koletnik, predsednik Slovensko združenje za energetiko, in Franc Žlahtič, predsednik sveta Agencije za energijo, sta v Sobotni prilogi Dela konec marca vseeno opozorila na ključne izzive, ki jih po njunem mnenju ne smemo spregledati. Zaloge plina v EU so padle pod večletno povprečje, v nekaterih državah celo pod 30 % (podatki so v spodnji tabeli). Ker so trenutno poletne cene plina višje od zimskih, je ekonomski motiv za polnjenje skladišč manjši in ogroža energetsko varnost pred prihajajočo zimo.

Zapisala sta tudi, da je že sama negotovost zaradi zapore Hormuške ožine povzročila podvojitev cen zemeljskega plina na vozlišču TTF, kar se je prek plinskih elektrarn hitro prelilo v 34-odstotno povišanje cen električne energije. Evropa in Azija (zlasti Kitajska) zdaj neposredno tekmujeta za iste pošiljke UZP, kar na trg vnaša dodatno volatilnost.

Kitajska: tiha zmagovalka vojne, ki je ni začela