Izraelska veleposlanica Ruth Cohen-Dar: Kar slovenska politika počne, ni prijateljsko, saj so zavzeli ekstremno »pro-Palestinsko«, do Izraela sovražno nastrojeno politiko (2. del)

V prvem delu intervjuja z izraelsko veleposlanico Ruth Cohen-Dar, ki ga lahko preberete na Zanima.me, smo spregovorili o vojaških vidikih vojne v Gazi, situaciji v Izraelu dve leti po brutalnem napadu Hamasa 7. oktobra 2023 in vidikih mirovnega predloga Donalda Trumpa.

V Drugem delu pa smo se dotaknili tudi odnosa med državama, priznanja Palestine in očitkov, ki letijo na račun Izraela.

Nekatere velike evropske države so septembra priznale palestinsko državo. Kako Izrael razume to potezo?

Bo Izrael ukrepal proti državam, ki priznajo Palestino?

Slovenija je imela zgodovinsko dobre odnose z Izraelom. Nedavno pa je priznala Palestino, sankcionirala izraelske voditelje in omejila nekatere proizvode iz naselbin na Zahodnem Bregu. Kako vidite odnose Izrael–Slovenija zdaj?
Izrael je kot ena prvih držav močno podpirala slovensko osamosvojitev in odnose imamo vzpostavljene od aprila 1992. 34 let. Leta so bili odnosi dobri na gospodarskem in varnostnem področju. Zavzemali smo se za iste vrednote, sodelovali.

Trenutna slovenska politika je zavzela ekstremno »pro-Palestinsko« stališče, kar prehaja že v do Izraela sovražno nastrojeno politiko. Kar pa ni nekaj, kar prijateljska država počne. Ti koraki niso pomagali pri reševanju konflikta, temveč so povzročili globoko dvostransko krizo, s katero se morata obe strani soočiti.

Kako globoka je kriza v odnosih in kako težko jo bo popraviti?

Glavni mediji pri nas so večinoma izrazito kritični do Izraela. Kako vidite to poročanje?

To bi najraje vprašala vas. Včasih sem res presenečena, ko vidim izrazito pristransko poročanje, ki enostavno ne ustreza realnosti na terenu. Ne bazira na dejstvih, popači realnost in uporablja puhlice, kar ni konstruktivno. Razumem, da je treba časopis prodati, da se lovi klike in gledanost, a pravo novinarstvo išče resnico v kompleksni, večplastni situaciji, ki ni črno-bela. Ni enostavnega odgovora na to, enostavno je treba gledati globlje.

Ne pravim, da je Izrael svetnik in Palestinci demoni. A poznati je treba zgodovino in dejstva. 7. oktober ni nastal v vakuumu oz. zaradi t.i. »okupacije«, temveč po letih hujskanja in antisemitizma. Teroristi so odkrito govorili o klanju Judov, vzgajali otroke v sovraštvu do Judov. Če družbo vzgajaš v antisemitizmu, bo eksplodirala, poglejte nedavne dogodke v Združenem kraljestvu.

Kako odgovarjate na očitke ne le medijev, ampak tudi organizacij v okviru Združenih narodov, da Izrael v Gazi izvaja genocid?
To je nesmisel. Izrael se bori za svojo varnost in za osvoboditev talcev, brez namena škodovati civilistom. »Genocid« ima jasno definicijo — skoval jo je jud Rafael Lemkin po drugi svetovni vojni za opis nacističnega početja nad Judi. Uporaba besede kot propagandne puhlice je še ne naredi resnične. Mislim, da se je treba držati dejstev in se zavedati, da besede imajo težo; lahko podžigajo nasilje.

IDF velja za eno najprevidnejših vojsk v urbanem bojevanju. Zakaj Izrael izgublja globalno narativno bitko?

Zakaj Izrael novinarjem ne dovoli dostopa v Gazo, da bi se sami prepričali o realnosti?
Dovolimo, a zelo omejeno, ker gre za aktivno vojno območje. Vedno obstaja grožnja, da Hamasov operativec pride nekje iz podzemlja. Še letos na predvečer Jom kipurja so se Hamasovi operativci pojavili iz rovov in napadli vojake IDF.

Če bi se novinarji sprehajali po Gazi, bi se hitro znašli v navzkrižnem ognju ali terorističnem napadu. Zato smo glede tega zelo previdni. Novinarje običajno spremlja in ščiti IDF. Prosto gibanje po vojnem območju bi bilo neodgovorno.

Kakšna tveganja je Izrael pripravljen sprejeti na mednarodnem prizorišču — sankcije, izgubo zaveznikov, izključitev iz organizacij — da doseže cilja osvoboditve talcev in razbitja Hamasa?

Ta konflikt ne traja le zadnji dve leti, temveč desetletja, nekateri bi rekli celo stoletje, odvisno od definicije. Je dolgoročna rešitev za časa našega življenja sploh mogoča?
Vsekakor upamo, da je. In storili bomo vse, kar je v naši moči, da do tega pride. Mir zahtevata dve strani. Ko druga stran sprejme, da je Izrael legitimen in da bo ostal tukaj, da ima pravico do obstoja, lahko odpremo pot za naslednje korake do miru. Nekaj teh korakov ste že lahko videli v primeru Abrahamskih sporazumov z nekaterimi arabskimi državami, kar nenazadnje dokazuje tudi dolgoletni mir z Egiptom in Jordanijo. Dosegljivo je. Je pa odvisno tudi od odziva na drugi strani.

Je rešitev dveh držav še mogoča ali je umrla 7. oktobra?
Trenutno nismo v fazi ko bi že lahko govorili o končnih rešitvah. Najprej je treba znižati stopnjo nasilja, rešiti Gazo, nato lahko iščemo dolgoročne dogovore. Korak za korakom moramo najprej rešiti trenutno krizo, da lahko iščemo dolgoročno rešitev.

Glede Zahodnega brega (Judeje in Samarije), tam pa tudi izraelski naseljenci izvajajo nasilje.
Drži. Dogajajo se incidenti — včasih jih povzročijo prebivalci, včasih ljudje, ki tam sploh ne živijo in samo pridejo tja, da bi podpirali naseljence. Izrael vse te incidente preišče in tudi pridrži in obsodi, če se pojavijo dokazi, da je bil nekdo udeležen v nasilju.

Smo pravna država, ki spoštuje zakone, tudi na Zahodnem bregu.

Toda že sama gradnja teh naselbin je po mednarodnem pravu nezakonita.
Tu se glede legitimnosti naselbin v Judeji in Samariji ne strinjamo. To spada v širšo razpravo o mejah in dolgoročni ureditvi regije.

Mislim, da je jasno, da Izrael ne namerava obdržati Gaze. Drugače pa je, tako se zdi, na Zahodnem bregu, v Judeji in Samariji, kot ju imenuje Izrael. Bi lahko ta del postal del palestinske države nekoč, ali namerava Izrael tam ohraniti oblast?

Nedavno je »Gaza Sumud flotila« z manj kot 500 aktivisti želela vstopiti v Gazo in jim, kot pravijo, dostaviti pomoč. Zakaj jim Izrael ni dovolil vstopa?
Šlo je za PR-akcijo. Zasežene ladje so prevažale malo ali nič humanitarne pomoči — največja med njimi je imela prazen tovorni prostor, kjer bi lahko bil tovor. Njihov cilj je bil spodkopati legitimno izraelsko morsko blokado Gaze.

Preden smo ladje zajeli, smo jim ponudili, da pomoč sprejmemo v Ašdotu in jo prenesemo v Gazo. Zavrnili so to ponudbo. Kot tudi italijanski predlog v isti smeri. Izrael še naprej omogoča zakonite in miroljubne dostave pomoči.

Zavedati pa se morate, da je IDF je v Gazi našel Hamasove dokumente, ki kažejo neposredne povezave organizatorjev flotile s Hamasovim omrežjem izven meja Gaze. Glede na pomanjkanje človekoljubne pomoči na ladjah in te povezave ne moremo reči drugega, kot da je šlo za provokacijo proti zakoniti pomorski blokadi. Približno 500 ljudi je bilo pridržanih in jih že izganjamo iz Izraela.