Izraelski premier Benjamin Netanyahu trdi, da je Iran po skupnih ameriško-izraelskih napadih “zdesetkan”. Po njegovih besedah naj bi bila jedrska infrastruktura in program balističnih raket močno oslabljena, celo do točke, ko Teheran “nima več zmogljivosti” za njihovo obnovo. A kljub temu opozarja, da odločilen preobrat ni mogoč brez “kopenske komponente”, torej posega na terenu ali notranjega upora, ki pa ga vsaj za zdaj ni na vidiku, prej obratno.
Prav tu se pokaže ključna napetost. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč jasno zavrnil možnost pošiljanja ameriških vojakov na Bližnji vzhod. Njegov cilj ostaja omejen in sicer uničenje iranskih vojaških zmogljivosti in preprečitev jedrskega orožja, ne pa neposredna menjava režima, kar je Trump nakazal tudi z “diplomatsko zavrnitvijo” sina zadnjega iranskega šaha Reze Pahlavija za morebitnega novega voditelja, pri čemer mu vsaj v tej točki Netanyahu ni oporekal.
A razlike so se še najbolj pokazale po izraelskem napadu na plinsko polje Južni Pars, eno ključnih energetskih žil sveta. Trump je zatrdil, da o napadu ni bil obveščen in naj bi Netanjahuju celo naročil, naj se takšnih dejanj vzdrži. Izraelski viri to zanikajo, kar odpira vprašanje dejanske usklajenosti.
Medtem konflikt dobiva širše razsežnosti. Iran odgovarja z napadi na energetsko infrastrukturo v Perzijskem zalivu, kar ogroža globalno oskrbo z energijo, grozi pa z uničenjem celotne energetske infrastrukture v Zalivu. Zaprtje Hormuške ožine in napadi na objekte v Katarju ter Savdski Arabiji že vplivajo na rast cen nafte in plina, vse bolj pa se zdi da so ZDA pri resnem ukrepanju za deblokado ožine vedno bolj osamljene tudi pri zaveznikih.
V ozadju vojne se tako oblikujeta dve strategiji. Izraelska, ki cilja tudi na politični zlom režima v Teheranu, in ameriška, ki želi omejeno vojaško zmago brez dolgotrajne okupacije. Vprašanje, ki ostaja, pa je ključno. Ali je mogoče doseči “novo Bližnjevzhodno ravnotežje” brez enotnega načrta ali pa prav razpoke med zavezniki vodijo v še globljo krizo?
En odgovor na “Vojna brez jasne strategije ? “Zdesetkani” Iran in razpoke med zavezniki”
Plinsko polje omenjeno v članku je največje plinsko polje na svetu. Polovica ga pripada Katarju, druga polovica Iranu. Izrael je zadel iransko stran. Ali laže ameriška stran glede tega, da niso vedeli za napad ali laže izraelska stran ? Se bodo že zmenili. Tisto pa, kar je pomembno je, da je Iran odvrnil z napadom na Katarsko stran. Če se uničijo katarske plinske inštalacije, potem je Evropa tista, ki je najbolj prizadeta. Že tako se nam je podražila energetika, to bo samo še dodaten udarec prijateljskega Izraela.
Komentirajo lahko naročniki