FIFA z amerikanizacijo izvaja največji eksperiment v zgodovini nogometa. Prvi znaki zaskrbljujoči

In se je začelo. Svetovno prvenstvo v nogometu v ZDA, Kanadi in Mehiki namreč. Že prvi dnevi so ponudili nekaj nogometnih zgodb. Evropske ekipe, z izjemo Nemčije, ki je novinca Curacao odpravila kar s 7:1, niso začele preveč prepričljivo – v prvih dneh je Evropa zbrala 2 zmagi 3 neodločene izide in 2 poraza. Statistiko so sinoči popravili Švedi, ki so s 5:1 odpravili Tunizijo. Udarno so začeli domačini Američani ki so Paragvaj premagali s 4:1.

Prav Američani pa so razlog, da so v teh dneh posebej zadovoljni tudi na sedežu Fife. Svetovno prvenstvo 2026 ni le največje doslej, prvo z 48 reprezentancami in 104 tekmami, ampak tudi največji preizkus novega ekonomskega modela v zgodovini nogometa. Vstopnice se prodajajo po logiki dinamičnega oblikovanja cen, uradni sistem vključuje tudi sekundarni trg, cene za najbolj atraktivne tekme pa se gibljejo v zneskih, ki so bolj doma v ameriških ligah kot v tradicionalnem nogometnem okolju.

Za Fifo je to lahko zlata jama. Za ljubitelje nogometa, posebej v Evropi, pa precej žalostno opozorilo. Nogomet je bil skozi zgodovino šport množic, lokalnih skupnosti, delavskih tribun in navijaške kulture. Zdaj se na največjem nogometnem odru preizkuša model, v katerem navijač vse bolj postaja kupec premium izkušnje. 

O tem, ali gre za logično prilagoditev ameriškemu trgu ali za nevaren premik stran od duše nogometa, smo govorili tudi s strokovnjakom za športni marketing Urošem Okornom.

Največje prvenstvo, največji preizkus

Fifa je v Severni Ameriki dobila skoraj idealen laboratorij. Turnir poteka v državi, kjer so gledalci že vajeni cenovne logike NFL, NBA in drugih ameriških lig, kjer vstopnica ni nujno razumljena kot pravica navijača, ampak kot produkt, katerega cena se lahko spreminja glede na povpraševanje, atraktivnost nasprotnika, fazo tekmovanja, lokacijo in status dogodka.

To je bistvo “amerikanizacije” nogometa, ki jo zdaj gledamo v realnem času. Svetovno prvenstvo postaja dogodek, ki je bližje Super Bowlu, finalu lige NBA ali velikemu koncertu kot tradicionalnemu nogometnemu turnirju, kjer je bil del čara prav v množičnosti navijačev z vsega sveta.

Ob obveznem odmoru za hidracijo (četudi je vreme povsem zmerno, a reklame se morajo odvrteti), so najbolj očiten znak tega premika cene. Pri atraktivnejših tekmah se omenjajo zneski okoli tisoč dolarjev za najcenejše vstopnice, finale naj bi za najbolj iskane sedeže dosegal tudi petmestne številke. K temu je treba prišteti še stroške transporta in parkiranja. V članku, ki je razburil nogometno javnost, je bil denimo izpostavljen primer vlaka do stadiona v New Jerseyju, kjer se je običajna povratna vozovnica podražila na skoraj sto dolarjev.

Fifa se pri tem ne obnaša več le kot organizator tekmovanja, ampak kot upravljavec globalnega tržnega produkta. Fifa pri tem trdi, da dodatni prihodki niso sami sebi namen. Denar naj bi se vračal v razvoj nogometa, tudi v manjše in revnejše nogometne zveze, ki od globalnega uspeha svetovnega prvenstva sicer nimajo neposrednih koristi. Toda za navijača, ki želi na tekmo, je ta razlaga precej abstraktna. Njegova konkretna izkušnja je drugačna: vstopnica je najdražja v zgodovini, celoten dogodek pa je oblikovan kot premium zabava. 

Gre za popolno nasprotje identite nogometa, ki je na svoji rojstni celini, Evropi, tudi ko je postal milijardna industrija, še vedno vsaj simbolno vezan na idejo dostopnosti. Sezonske vstopnice, lokalni navijači, stojišča, gostovanja, navijaške skupine in polni stadioni niso bili samo kulisa, ampak sestavni del produkta. Nogomet je postal globalen prav zato, ker je lokalno pomenil toliko.

Slovenski nogometaš Mitja Ilenić, ki je igral v ZDA, je v pogovoru za N1 dobro opisal razliko med ameriško in evropsko izkušnjo. Ameriške tekme so po njegovih besedah bolj podobne programu lige NBA, vse je narejeno kot šov, a hkrati priznava, da se zanimanje za nogomet v ZDA hitro povečuje. 

Strah pred praznimi sedeži in izgubljeno dušo

Že na drugi tekmi, na kateri sta se spopadli reprezentanci Češke in Južne Koreje pa smo videli številne prazne sedeže.

#WorldCup EMPTY SEATS .. So disappointing and PR Disaster for #FIFA#KORCZE #WorldCup #emptyseats pic.twitter.com/Exh1zOUJ1A

— iamAK (@KopEndNoise) June 12, 2026

Podobno tudi na tekmi Kanade in BIH, kar kaže, da model Fife vseeno ni tako dober, kot so pričakovali.

Of course it would be empty it’s in Canada what did they expect https://t.co/zReWzRWo16

— Laila (@Lailarmcf) June 12, 2026

Uroš Okoren: Gre za spopad dveh modelov

Strokovnjak za športni marketing Uroš Okoren se strinja, da pri tem prvenstvu prvič v takem obsegu vidimo izrazito ameriški komercialni poslovni model pri organizaciji tako tradicionalnega tekmovanja, kot je svetovno prvenstvo.

Po njegovem gre po eni strani za nadaljevanje politike, ki jo Fifa vodi že nekaj časa: širitev prvenstva, uvajanje novih tekmovanj, rast vrednosti televizijskih pravic in vse močnejša komercialna logika. Po drugi strani pa je takšen model mogoč prav zato, ker se izvaja v ZDA, na trgu, kjer so gledalci bolj navajeni na tovrstne cenovne prakse. »Ta model in pristop je do neke mere logičen, saj podpira osnovno ameriško poslovno logiko, kjer ima glavno besedo trg,« pravi Okorn. 

Če je torej nekdo pripravljen plačati 10.000 $, da z daljnogledom gleda NBA finale v New Yorku, mu trg to omogoči, pravi Okoren in dodaja: “Ironično ravno globalnost nogometa in dejstvo, da je to najbolj gledan šport na svetu, to še bolj dovoljuje, v kombinaciji z dodatno ameriško miselnostjo pa je to kombinacija, kot jo vidimo na tem prvenstvu.“

Sam meni, da gre za nekakšen spopad oziroma merjenje moči med amerikanizacijo tradicionalnega modela športnih prireditev, kot jih poznamo in vseeno poskusom evropeizacije nogometnega trga v ZDA preko navijaških izkušenj in navijačev kot jih poznamo in ki so v temeljih zgradile nogomet kakršen je danes.

Z drugimi besedami: Fifa poskuša v ZDA izkoristiti ameriško tržno logiko, hkrati pa za uspeh potrebuje prav tisto, kar nogomet dela nogomet – navijače, skupnost, pripadnost in atmosfero, ki je ni mogoče ustvariti samo z dragimi paketi.

Okorn opozarja še na eno pomembno dimenzijo. Svetovno prvenstvo v ZDA je lahko tudi test za prihodnje velike športne dogodke, posebej za olimpijske igre v Los Angelesu leta 2028. Če se bo model izkazal za finančno uspešnega, bo skušnjava po podobnih praksah še večja.

Na naše vprašanje o ponavljanju takšnega modela prvenstva v evropska tekmovanja, strokovnjak za digitalni marketing pravi, da

Po njegovem mnenju bo pri tem pomembno tudi, kaj bo storila Uefa. Njena paradna produkta, evropsko prvenstvo in Liga prvakov, bosta v prihodnjih letih verjetno določala mejo med komercializacijo in ohranjanjem nogometne identitete. Okorn opozarja, da se je prav pri Superligi pokazalo, da se evropska krovna zveza zaveda nečesa, česar Fifa v Ameriki morda ne sme pozabiti: »Na koncu dneva se nogomet še vedno igra zaradi navijačev.«