V kolumni za Finance Peter Frankl piše, da je razmišljanje o izboljšanju slovenske javnofinančne slike upravičeno, saj proračunski primanjkljaj narašča, hkrati pa vlada obljublja davčno razbremenitev ljudi in podjetij. Po njegovem bo za večjo konkurenčnost gospodarstva treba znižati obremenitve dela, a to pomeni, da bo treba hkrati zmanjšati stroške države ali poiskati dodatne vire prihodkov.
Frankl opozarja, da zgolj rezanje stroškov ne bo dovolj oziroma bo politično zelo zahtevno. Nekaj prostora vidi pri nepotrebnih političnih izdatkih, centralizaciji nabav, vitkejši državi in subvencijah, vendar poudarja, da davčne reforme ne prinesejo učinkov čez noč. Zato bi država v vmesnem obdobju potrebovala finančni »buffer«, ne da bi posegla po ukrepih, kot je zvišanje DDV, ki bi krepilo inflacijo in najbolj prizadelo revnejše.
Ključno rešitev vidi v državnih infrastrukturnih podjetjih, ki so po njegovem razmeroma malo zadolžena in imajo velike denarne rezerve. Kot najbolj zgovoren primer navaja Dars, ki je imel konec leta 2025 za 435 milijonov evrov denarja in depozitov. Frankl ocenjuje, da bi si država lahko iz Darsa razmeroma hitro izplačala vsaj 300 milijonov evrov dividend, iz širšega kroga podobnih podjetij pa skupaj najmanj pol milijarde evrov.
Po njegovem infrastrukturna podjetja niso namenjena temu, da delujejo kot državna zakladnica ali kot »namakalni sistemi za prijatelje«. Zato Janši in Širclju sporoča, naj ta denar uporabita prek državne zakladnice, saj bi lahko pomembno omilil problem primanjkljaja. Ob tem dodaja, da bi Evropska komisija takšne dividende štela kot enkratni prihodek, vendar bi bile sprejemljive, če bi jih spremljal verodostojen dolgoročni načrt za stabilizacijo javnih financ.
Komentirajo lahko naročniki