Drama, ki jo Nika Kovač te dni nadaljuje v Bruslju s svojo peticijo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) se nadaljuje. Danes je resolucijo na osnovi peticije obravnaval in sprejel Odbor za ženske pravice in enakost spolov. Če bi tukaj padla, bi bila njena pot zaključena, tako pa zdaj gre na plenarno zasedanje EP, kjer pa ima po ocenah poznavalcev malo možnosti.
Medtem, ko nekateri opozarjajo, da gre predvsem za nesmiselno dramatiziranje glede teme, ki je v Evropi v glavnem urejena oziroma ima težave predvsem na drugi strani – pri podpori ženskam, ki bi otroka obdržale – pa ima resolucija tudi več zelo problematičnih elementov.
Že pred odborom se je pričakovalo, da bo resolucija na samem odboru sprejeta. Gre namreč za specifičen odbor, ki se ga večina poslancev izogiba, privlači pa izrazito feministično usmerjene, posebej v tako raznoliki politični skupini, kot je Evropska ljudska stranka (EPP), zato je ključno vprašanje, ali bi resolucija lahko dobila podporo tudi na plenarnem zasedanju, kjer glasujejo vsi poslanci Evropskega parlamenta, kjer pa, tako naši viri, podpore, če ne pride do kakšne večje spremembe, ni pričakovati.
Nika Kovač slavi etapno zmago:
Resolucija: Od zagotavljanja splava do kaznovanja pro-life politik
Resolucija je sicer sporna z več vidikov. Meša vse mogoče tematike: od splava, enakopravnosti spolov, LGBTQ+ tematik, nasilja nad ženskami do trgovine z ljudmi in še marsičesa.
Splav je eksplicitno omenjen le nekajkrat, se pa implicitno skriva v visokoletečem izrazoslovju, ki v praksi pomeni v glavnem neomejen dostop do splava. Tretji sklop resolucije tako govori o »kvalitetnem dostopnem javnem zdravstvu za dekleta in ženske, ki spoštuje njihovo telesno avtonomijo« in poziva Evropsko komisijo, naj naslovi pomanjkljivosti, neenakosti in ovire pri dostopanju do »zdravstvene oskrbe za ženske«.
Spremembe spola in pojem družbeni spol (gender) bi radi vključili v izobraževanje vsega zdravstvenega kadra, ki naj bi po novem uporabljal »gendered aproach« oz. naslavljanje tako bioloških kot družbenih razlik med spoloma. Komisija naj bi države članice vzpodbudila, da te pristope vključijo tudi v zdravstveno zavarovanje, sicer pa naj zagotovi okvir, ki bo omogočal enak dostop do »reproduktivnih zdravstvenih storitev« (z drugimi besedami splava) za vse, ne glede na status državljana, rezidenta ali migranta – prav ta okvir bi financiral splav v drugih državah za ženske, katerih domača država splava ne omogoča ali ne financira.
Resolucija Evropsko komisijo poziva tudi k sankcioniranju držav, kjer bi »ženske pravice« (torej pravica do splava) nazadovale, posebej sta poudarjena splav in spolna vzgoja. Nazadovanje »ženskih pravic« bi štelo za kršenje evropskih vrednot, s čimer bi lahko pro-life organizacije, tudi tiste, ki pomagajo ženskam, odrezali od evropskih sredstev. Enako tudi v primeru omejevanja t. i. LGBTQ+ pravic.
Posebej jih skrbi, da se mladi moški v Evropi upirajo feminizmu, kar bi radi preprečevali. Dostop do splava bi radi vključili tudi v temeljne človekove pravice v Evropi. Resolucija predvideva tudi ustanovitev mehanizma, ki bi financiral splav za katerokoli žensko na ozemlju EU, v katerega bi države članice vplačevale sredstva, prostovoljno.
Celotna resolucija je sicer zapisana zelo široko, tukaj izpostavljamo predvsem najbolj sporne dele.
Slovenski poslanci razdeljeni levo-desno, 8. marec kritičen do Tonina, ki se zavzema za več veselja do življenja
Naročniška vsebina
Je pa, kot je poudaril Matej Tonin, pomembno delati na tem, da bo splavov čim manj, torej da se ženskam pomaga, da se lahko odločijo, da otroka donosijo. Tonin je posebej trn v peti Inštitutu 8. marec, ker je na dogodku “One of us” (Eden od nas) pred tedni v Evropskem parlamentu predstavil svoj vidik na podlagi lastne izkušnje.
Ko sta z ženo pričakovala tretjega otroka, je nuhalna svetlina pokazala, da obstaja možnost, da je z otrokom kaj narobe in nemudoma so ju usmerili na splav. Kljub temu sta z ženo otroka obdržala in rodil se je zdrav sin. Je pa bila nosečnost prav zaradi tega bistveno težja. Aktivno nasprotuje tudi prizadevanjem 8. marca in se bori za razkritje financiranja pobude.
Naročniška vsebina
Medtem ko levi hvalijo Inštitut 8. marec, ki mu je z evropskimi partnerji po Evropi uspelo zbrati milijon podpisov, pa se pogosto pozablja na peticijo “One of us”, ki je bila najuspešnejša evropska peticija do sedaj, z 1,8 milijona zbranimi podpisi za zaščito nosečih mater in podporo življenju, a jo je Evropska komisija prav z razlago, da gre za pristojnost držav članic, zavrgla.
Iz pro-life krogov je slišati, da se na osnovi vpisa pravice do splava v ustavo v Franciji že preganja organizacije, ki se zavzemajo za spoštovanje življenja in celo pomoč nosečnicam v stiski, še posebej tiste, ki opozarjajo tudi na negativne posledice splava na ženske, ki ga opravijo. Slednje na laž postavlja tudi zagovornike peticije, ki poudarjajo, da se o splavu pogovarjamo zgolj takrat, ko so izkoriščene vse druge možnosti – ki pa jih v imenu takšnih pobud aktivno omejujejo.
Ključna bo (ne)podpora poslancev EPP
Čeprav je nekaj časa kazalo, da predlog resolucije že na odboru ne bo dobil podpore za parlamentarno obravnavo, so predlagatelji zadnji dan na svojo stran vendarle pridobili nekaj poslank EPP. Prav EPP pa bo ključna na plenarnem glasovanju. In prav v EPP je diskrepanca med poslansko skupino kot celoto in njenimi predstavniki v odboru FEMM največja. EPP sicer glede tega vprašanja poslancem prepušča, da se sami odločijo, kako bodo glasovali.
Komentirajo lahko naročniki