Delo za socialno pomoč: konec izigravanja države ali prisilno delo za ljudi v stiski?

Eden izmed posvetovalnih referendumov 11. oktobra bo tudi o tem ali se naj z bolj konkretnimi prijemi spodbudi delovno sposobne osebe, ki prejemajo socialno pomoč, k temu, da opravljajo vsaj neko delo. Referendumsko vprašanje se bo glasilo:

Ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?

Z direktorico območnega centra za socialno delo smo se pogovarjali o ljudeh, o katerih bomo odločali.

Videti je, da je aktualna vlada glede tega vprašanja povsem poenotena.

O tem je v nedavnem intervjuju za revijo Podjetna Slovenija govoril tudi minister za gospodarstvo Anže Logar, ki je napovedal večji nadzor nad prejemniki socialne pomoči in konkretnejšo pomoč pri njihovi delovni aktivaciji. Napovedal je celo uvedbo nekakšnih socialnih varuhov.

Tudi ministrica za delo  in enake možnosti Mateja Ribič je jasno povedala, da »trdno zagovarja, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, in ne socialne pomoči.«

Zdi se, da se s tem strinja tudi večina redno zaposlenih. Vendar pa so opozicija in tudi dobršen del nevladnih organizacij drugačnega mnenja. Menijo, da gre za populističen zakon, da so razlogi zakaj nekdo ne more delati zelo različni, da se uvaja prisilno delo in da že sedanja zakonodaja omogoča sankcioniranje tistih, ki socialno pomoč izrabljajo in se neupravičeno izogibajo delu.

Pomoč trajno brezposelnim ali njihovo demoniziranje?

Konec julija je bilo v Sloveniji nekaj več kot 43 tisoč brezposelnih, od tega jih je 16.741 prejemalo denarno socialno pomoč. Med njimi je bilo 10.282 oziroma 61,4 % dolgotrajno brezposelnih. Torej prejemajo socialno pomoč na dolgi rok. Seveda to niso vsi upravičenci do DSP, ampak le tisti, ki so registrirani med iskalci zaposlitve.

Na prvi pogled se zdi, da vlada in opozicija sploh ne govorita o isti stvari. Prvi govorijo – in tudi referendumsko vprašanje se jasno dotika njih – o delovno sposobnih osebah brez objektivnih ovir za delo – se pravi tistih, ki se delu izogibajo in na nek način izigravajo socialno državo. Dokler je bila brezposelnost visoka, so zlahka potonili v množici iskalcev zaposlitve, danes, ko je veliko pomanjkanje delavcev, pa je to vedno težje.

Drugi pa govorijo o ljudeh, ki so za delo nesposobni zaradi najrazličnejših objektivnih ovir. Zdravstvenih, socialnih, fizičnih … in kot taki ne morejo delati in jim socialna pomoč omogoča preživetje.

Pravo vprašanje zato ni ali naj tisti, ki so za to sposobni, delajo, v kolikor želijo prejemati socialno pomoč. Pravo vprašanje je, kako ločiti med tistimi, ki ne morejo in tistimi, ki nočejo delati in sistem socialne pomoči izigravajo. Vmes so pa še tisti, ki se jim zdi, da ne morejo, pa bi objektivno gledano lahko, a potrebujejo pri tem pomoč. 

Ker je populizem slaba popotnica za kakršnokoli resno debato, smo o tej temi povprašali direktorico CSD Pomurje, Sandro Babič, ki je povedala, da na Centrih za socialno delo “podpiramo vse ukrepe, ki posameznika spodbujajo k večji aktivnosti, samostojnosti in vključevanju v družbo. Zagotovo med prejemniki denarne socialne pomoči obstajajo tudi posamezniki, pri katerih bi bilo bolj aktivno vključevanje v ustrezne programe ali družbeno koristne aktivnosti zelo pomembno in koristno. Takšno vključevanje lahko pomaga pri ohranjanju oziroma ponovnem vzpostavljanju delovnih navad, socialnih stikov, občutka koristnosti in lahko predstavlja tudi korak proti zaposlitvi.”

Prav tako je opozorila, da moramo upoštevati, “da prejemniki denarne socialne pomoči nikakor niso homogena skupina. Za vsakim posameznikom je drugačna življenjska zgodba in drugačen splet okoliščin. Nekdo je lahko formalno opredeljen kot delovno sposoben, dejansko pa se sooča z zdravstvenimi težavami, duševnimi stiskami, dolgotrajno socialno izključenostjo, težavami z odvisnostjo, nizko izobrazbo, pomanjkanjem delovnih izkušenj, neurejenimi družinskimi razmerami ali drugimi okoliščinami, ki pomembno vplivajo na njegovo dejansko zmožnost vključevanja.”