Bo docentka za slovenski jezik, ki se je uprla “pohabljanju” jezika, po 26 letih ostala brez službe?

Dr. Saška Štumberger, docentka za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL), je 18. marca letos prejela odločbo o neizvolitvi v naziv docentke. Ob neobičajno dolgem odločanju je začudena predvsem nad argumenti, s katerimi je bila njena vloga zavrnjena.

Očitki njenemu delu namreč temeljijo praktično izključno na negativnih komentarjih anonimnih študentskih anket, ne upoštevajo pa številnih drugih kazalnikov njenega poučevanja: visokih povprečnih ocen v anketah, mnenj zunanjih strokovnih poročevalcev, mnenja študentskega sveta FKKT, kjer prav tako poučuje, pedagoških, projektnih, raziskovalnih dosežkov, mnenja delodajalca, ki je njeno delo vedno ocenil kot nadpovprečno itd.

Univerza se v odločbi nazadnje sklicuje na avtonomijo, zato se bo Štumbergerjeva zaradi zavrnitve njene vloge za tretjo izvolitev v naziv docentke po 26 letih pedagoškega dela – šest let na univerzi v Tübingenu in dvajset let v Ljubljani − najverjetneje soočila z odpovedjo delovnega razmerja.

Profesorica Štumbergerjeva je v javnosti postala znana kot nasprotnica uvedbe pravil na fakulteti, da se kot spolno nevtralna oblika uporablja ženski slovnični spol namesto moškega ter uporabe podčrtajev za izražanje spolne nebinarnosti. Ti posegi so po njenem strokovnem prepričanju v nasprotju s sistemom slovenskega jezika.

Skoraj dveletno odločanje, ki so ga ključno zaznamovali anonimni negativni študentski komentarji

Zaposleni na slovenskih univerzah morajo pedagoške nazive – asistent, docent, izredni profesor – periodično obnavljati. Neobnovitev naziva oz. neizvolitev v višji naziv je kljub zaposlitvi za nedoločen čas razlog za redno odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti. Docentka za slovenski jezik na FF v Ljubljani Saška Štumberger je vlogo za ponovno izvolitev v naziv docentke oddala junija 2024. Mnenje o njenem pedagoškem delu je moral oddati tudi študentski svet FF. Ta je dekanji FF o slabih rezultatih interne ankete pisal že 19. 9. 2024, čeprav je bila anketa objavljena do 7. 10. 2024.

Negativno mnenje študentskega sveta, oddano februarja 2025, je temeljilo pretežno na anketi prek portala 1ka – sistema, pri katerem ista oseba lahko odgovori večkrat in pri katerem ni mogoče preveriti, ali so anketiranci res študenti, izpostavlja Štumbergerjeva. Ker je bilo mnenje študentskega sveta oddano prepozno, ga je habilitacijska komisija UL, ki je odločala o njeni pedagoški usodi, izločila. Kljub temu pa ugotovila, da »pedagoško delo kandidatke ni ustrezno« – in to mnenje utemeljila v veliki meri izključno na anonimnih komentarjih v sistemu VIS, ki jih je po njenem mnenju obravnavala selektivno, upoštevala le negativne, pozitivne pa prezrla.

Pedagoško delo je bilo tako na podlagi anonimnih komentarjev študentskih anket kot neustrezno označeno na področju razumljivosti in sistematičnosti ter odnosa do študentov,  element spodbujanje k znanstvenemu, umetniškemu, pedagoškemu in raziskovalnemu delu pa naj bi bilo delno izpolnjen. Dodaten kriterij, ki je bil označen kot neizpolnjen, je bil kriterij pedagoškega usposabljanja, kjer pa niso bila upoštevana dokazila o treh usposabljanjih, ki jih je Štumbergerjeva priložila. Druge kriterije, ki so bili podlaga za odločanje (mentorstvo, pedagoška gradiva, razvoj specializiranih enot) je izpolnila, študentsko mnenje pa je habilitacijska komisija zaradi prepozne priprave izločila, čeprav je bilo pravočasno oddano mnenje študentskega sveta FKKT pozitivno.

Štumbergerjeva je v pritožbi, ki jo je nato reševal senat UL, navedla, da bi morale biti skupaj z izločenim (prepozno oddanim) mnenjem Študentskega sveta UL FF izločene tudi ankete s portala 1ka, ki jih je pripravil ŠS UL FF in niso skladne s Pravilnikom o študentski anketi UL. Opozarja, da ankete na portalu 1ka ne zagotavljajo verodostojnosti, saj lahko ista oseba odgovarja večkrat. Pomanjkljivosti imajo tudi anonimni komentarji v sistemu VIS, kjer je dejansko število komentarjev v primerjavi z vsemi študenti nizko, anonimnih odgovorov pa ni mogoče preveriti.

Opozarja, da so bila pri odločanju spregledana pozitivna poročila vseh treh strokovnih poročevalcev, prav tako pozitivno mnenje ŠS UL FKKT, kjer ima skoraj polovico pedagoške obveznosti. Izpostavlja tudi konkretne povprečne ocene pri kakovosti, pripravljenosti, razumljivosti in korektnosti za obdobje 2018–2025, ki, kot pravi, kažejo na nadpovprečnost. Izpostavi tudi vrsto konkretnih pedagoških in projektnih dosežkov: uspešno vodenje dveh študentskih projektov, redne lektorske delavnice za zunanje organizacije, avtorstvo učnega načrta za obštudijsko dejavnost, mentorstvo novi doktorski študentki, ki jo je pridobila kot edina profesorica na celotnem oddelku za slovenistiko ter usposabljanje v okviru programa Erasmus. Kljub vsem tem argumentom, ki kažejo na doseganje potrebnih kriterijev, ni bila ponovno izvoljena v naziv.

Delodajalec je njeno delo vedno ocenil kot nadpovprečno, redno je prejemala izplačila za delovno uspešnost

Štumbergerjeva meni, da se senat FF ni vsebinsko ukvarjal z njeno vlogo, ampak se je nekritično oprl na ugotovitve habilitacijske komisije UL. Sama se ob tem sklicuje tudi na sodno prakso Upravnega sodišča RS, ki je kritična do poenostavljene presoje pedagoške usposobljenosti z izključnim sklicevanjem na mnenje študentov.

»Delodajalec bi lahko anonimne navedbe preveril v disciplinskem postopku, v katerem se domnevno neprimerno ravnanje ugotavlja, dokazuje in preizkuša ter bi tudi jaz imela možnost odgovora in pojasnil. Namesto tega so bile anonimne obtožbe uporabljene za zavrnitev imenovanja v naziv. Neizvolitev v naziv ima hude posledice: prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas zaradi nesposobnosti. Takšno ravnanje mi ne zagotavlja nobene pravne varnosti in je popolnoma arbitrarno,« pravi Štumbergerjeva.

»Delodajalec je moje delo vedno ocenil kot nadpovprečno, redno sem prejemala izplačila za redno delovno uspešnost. Po študentskem dopisovanju z dekanjo sem še naprej poučevala. Kot edina na Oddelku za slovenistiko sem v študijskem letu 2025/26 celo pridobila novo doktorsko študentko,« ješe izpostavila Štumbergerjeva, ki doslej ni imela težav z obnovitvijo naziva.

Univerza se nazadnje sklicuje na avtonomijo

Štumbergerjeva je senatu UL v pritožbi predstavila dejstva, ki odločilno vplivajo na odločanje o njenem pedagošđkem delu, a je bila njena pritožba zavrnjena. Filozofska fakulteta UL na svoji spletni strani v izjavi za javnost v zvezi s primerom piše, da je bila njena vloga prvotno zavrnjena, ker je prejela negativno mnenje habilitacijske komisije.

Senat UL, kamor se je Štumbergerjeva pritožila, pa se pri utemeljitvi svoje odločitve nazadnje sklicuje na avtonomijo univerze. Kot pojasnjuje, je izvolitev v naziv »odraz avtonomne akademske presoje kandidatovega dela, raziskovalne, umetniške, strokovne in pedagoške usposobljenosti« in ni upravni postopek ter zato ne zahteva obrazložitve po standardih zakona o splošnem upravnem postopku. Odločba tako »lahko vsebuje le obrazložitev, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen«. Razumeti je  torej, da na tej stopnji niti ni potrebno, da odločajo konkretna dejstva o delu docentke, ampak lahko ne glede na to prevlada odločitev večine glasujočih oz. »avtonomije univerze«

Bi bilo drugače, če bi se vključila v sindikat?

Štumbergerjeva na koncu opozori na vzporedni primer: Njena kolegica profesorica, aktivna sindikalistka z bistveno nižjim številom točk na Sicrisu (informacijski sistem z raziskovalnimi deli), se je znašla v podobnem položaju – negativno mnenje Študentskega sveta UL FF je bilo prav tako oddano prepozno in izločeno. A habilitacijska komisija UL ji je septembra 2025 podala soglasje za izvolitev, senat FF pa jo je izvolil v naziv. Sprašuje se, ali bi bil izid zanjo drugačen, če bi se tudi sama, kot so ji svetovali kolegi, vključila v sindikat in poskušala vplivati na odločitev članov komisije. Kot pravi, v tak način ne verjame. Prepričana je, da bi moralo odločati njeno delo, ki ga je opravljala strokovno in kakovostno.

Zaradi vročene odločitve je osebno prizadeta, a se tolaži s tem, da je delala stvari, za katere je verjela, da jih dela prav. Kot pravi, je zagovarjala stališča, za katera je strokovno vedela, da so pravilna, npr. o problematičnosti rabe podčrtajev za izražanje spolne nebinarnosti, nasprotovala je rabi ženskega slovničnega spola v pravilnikih FF. Stališč, za katera verjame, da so pravilna, kljub mogoče drugačnim pričakovanjem ne bo spreminjala.