Sinoči sklenjeno dvotedensko premirje med ZDA ter Izraelom na eni in Iranom na drugi strani je močno vplivalo na globalne energetske trge. Cene nafte so občutno padle – referenčna nafta Brent za približno 13,6 %, ameriška nafta pa za več kot 14 %, s čimer sta se obe vrnili pod mejo 100 dolarjev za sod. Še izrazitejši je bil padec cen zemeljskega plina, ki so se znižale za okoli 16–17 %, kar je največji padec v več kot dveh letih.
Ključni razlog za ta premik ni bila dejanska sprememba na terenu, temveč sprememba pričakovanj. Trgi namreč cene energentov oblikujejo predvsem na podlagi prihodnjih tveganj. V preteklih tednih so cene rasle zaradi strahu pred zaprtjem Hormuške ožine – strateško ključne poti, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte. Napoved premirja in možnost ponovnega odprtja te poti sta zato hitro znižali t. i. “premijo tveganja”.
Dogovor je pozitivno vplival tudi na delniške trge po svetu, saj vlagatelji pričakujejo stabilnejšo oskrbo z energijo in manj geopolitične negotovosti. Kljub temu cene ostajajo višje kot pred konfliktom, saj premirje še ni trajno, infrastruktura je poškodovana, ključna politična vprašanja pa ostajajo odprta. Trgi bodo zato v prihodnje predvsem spremljali, ali se bo premirje obdržalo – saj bi morebitna ponovna zaostritev hitro obrnila trend rasti cen.
A to pomeni tudi, da si v Sloveniji lahko kmalu obetamo nižje cene goriv? Strokovnjaki opozarjajo, da bo do tega prišlo, vendar z zamikom in ne v celoti. Vodja analitske službe GZS-ja Bojan Ivanc celo meni, da bomo v drugem četrtletju še beležili zapozneli rep teh šestih tednov, ko so bile dobave ovirane in cene višje. Nadaljnje zniževanje pa je odvisno tudi od stabilnosti premirja.
En odgovor na “Premierje in odprtje Hormuške ožine cene močno oklestilo cene nafte in plina na svetovnih trgih”
Zdaj bomo gledali kdo se bo potrudil in to krhko premirje miniral. Jaz vem kdo.
Komentirajo lahko naročniki