Varuhinja slovenščine na Filozofski fakulteti dokončno odpuščena: “gre za ustrahovanje profesorjev”

Zakonodaja je jasna: “Če delavec ni pravočasno obnovil naziva oz. ni bil izvoljen v višji naziv in zato za zasedbo delovnega mesta ne izpolnjuje pogojev, je to razlog za redno odpoved delovnega razmerja.”

Ker je bila znana borka za slovenski jezik, sedaj že nekdanja profesorica na Filozofski fakulteti dr. Saška Štumberger s 14 glasovi za in 14 proti neizvoljena v naziv docentke, za izvolitev pa bi potrebovala večino glasov, je to avtomatsko pomenilo, da krši pogodbo o zaposlitvi. Zato je bila prejšnji mesec po 26 letih pedagoškega dela in skoraj dveh letih od prošnje za obnovitev naziva, odpuščena iz razloga nesposobnosti.

Štumbergerjevo, ki je bila kot profesorica med drugim kritična do spoljenja jezika in uvajanja podčrtajev, so v posebni izjavi podprli številni prepoznavni slovenski intelektualci. Opozorili so, da bi bili v njenem primeru lahko “formalni postopki zlorabljeni zaradi njenih političnih stališč”. O dogajanju smo poročali tudi v članku Bo docentka za slovenski jezik, ki se je uprla “pohabljanju” jezika, po 26 letih ostala brez službe?.

Ključnih nekaj anonimnih negativnih komentarjih študentov, vse pozitivno zanemarjeno

Dr. Saška Štumberger v svojem pisnem zagovoru pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi piše, da odločba senata UL “ne navaja nobenih časovnih, količinskih in vsebinskih opredelitev konkretnih pomanjkljivosti” v njenem pedagoškem delu.

“Po odločbi UL sega torej avtonomija univerze nad moje delovnopravne pravice in po 26 letih omogoča prekinitev pogodbe za nedoločen čas,” je v pisnem zagovoru, ki očitno ni spremenil stališča vodstva fakultete, zapisala dr. Saška Štumberger. Opozorila je tudi na vprašljivo objektivnost in verodostojnost postopka, oprtega na negativna mnenja v študentskih anketah, o katerih je študentski svet dekanji pisal že tedne, preden je bila anketa sploh zaključena.

Negativna študentska mnenja so bila, kot piše Štumbergerjeva, tisto ključno, na kar se je pri odločanju oprla Habilitacijska komisija in posledično Senat Filozofske fakultete, ki je sledil njenemu sklepu. Hkrati pa je bilo neupoštevano vse drugo – visoke povprečne ocene v anketah VIS (med 3,8 in 4,5), tri pozitivna strokovna poročila, pozitivno mnenje Študentskega sveta FKKT, kjer je Štumbergerjeva tudi poučevala, pa tudi nadpovprečne ocene dela s strani delodajalca, ki ji je omogočil napredovanje in izplačeval redno delovno uspešnost.

“Gre preprosto za ustrahovanje profesorjev”

“Z odločitvijo, ki namerno (le kako drugače) sloni izključno na negativnih komentarjih o mojem delu, spregleda pa vse, kar je pozitivno in tudi nadpovprečno, se ne strinjam in je ne razumem. Dejstvo je, da ima zame zelo hude posledice, te pa očitno slonijo na nekaj anonimnih negativnih komentarjih študentov.

Menim, da se z mojim primerom daje tudi neustrezno sporočilo študentom, ki bodo razumeli, da se lahko z nekaj negativnimi komentarji znebijo profesorja, ki jim iz kateregakoli razloga ne ustreza. To pa nikakor ne vodi h kvalitetnejšemu delu, gre preprosto za ustrahovanje profesorjev,” je na Substacku zapisala Štumbergerjeva.

Kaznovana, ker je mislila in odkrito delovala drugače?

Na dogajanje so se v posebni izjavi odzvali številni slovenski ugledni profesorji, ki so poudarili, da “interpretacija študentskih mnenj ne sme postati instrument za prekinitev delovnega razmerja, razen v skrajnih in dokumentiranih primerih hude pedagoške malomarnosti. Ko postanejo posamična subjektivna in anonimna mnenja kronski argument za odpuščanje univerzitetnih učiteljev, vstopamo v obdobje arbitrarnosti, kjer se pedagoška ocena lahko zlorablja za kaznovanje tistih, ki so se študentom ali predpostavljenim že kako zamerili”.

Hkrati so poudarili, da bi univerza  morala biti “prostor, kjer se kuje značaj in kjer se ceni intelektualna čast, ne pa institucija, ki nagrajuje konformizem in poniglavost”. Pozvali so, naj se najde način, da bo Štumbergerjeva lahko čim prej ponovno zaprosila za naziv docent.

Prvopodpisani med profesorji, dr. Žiga Turk, ob tem na svojem blogu opozarja, da bi habilitacijski postopek doc. dr. Saške Štumberger “lahko razkrival način, ko so bili formalni akademski mehanizmi uporabljeni za odstranitev učiteljice, ki razmišlja drugače”, pri čemer so bili subjektivni, anonimni komentarji “priročno orodje za utemeljitev negativnega mnenja o njeni pedagoški usposobljenosti” ter “verjetno, instrumentalizirana za to, da jo kot moteč drugače misleč element odstranijo s Filozofske fakultete”.