Sodni preobrat? Univerza v Ljubljani v ponovno odločanje o usodi Igorja Pribca

7. 7. 2025, 15:42

3 minute branja
Deli

Na Igorja Pribca, filozofa, vodjo volilnega štaba dr. Danila Türka ter soavtorja Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, so danes javnost znova opozorili v časniku Dnevnik. Poročajo namreč o tem, da je Pribac po štirih letih uspel s tožbo proti Univerzi v Ljubljani, ki mu leta 2021 ni podaljšala naziva izrednega profesorja.

Odločitev univerze je leta 2021 odmevala, ker je konec leta 2020 Požareport poročal o obtožbah, da naj bi Pribac spolno nadlegoval študentke. Senat Filozofske fakultete (FF) je pri obravnavi Pribčeve prošnje za ponovno izvolitev v naziv izrednega profesorja namreč upošteval tudi izrazito negativno mnenje Študentskega sveta FF in disciplinski postopek, ki ga je FF uvedla proti njemu.

Obtožbe o spolnem nadlegovanju

V sodbi je Upravno sodišče to povzelo takole: “Mnenje kandidatu očita pogosta zamujanja na predavanja in predvsem na izpite, neredno odgovarjanje na elektronsko pošto, neskrbno vpisovanje ocen v sistem VIS, zapiše pa tudi, da ima precejšnje število študentk občutek, da je ocena na ustnih izpitih vezana na njihov izgled in ne na objektivno raven znanja. […] Poleg tega mnenje Študentskega sveta povzema tudi ugotovitve sestanka, ki ga je vodstvo … (mišljeno je vodstvo FF, op. a.) 21. 10. 2019 opravilo s kandidatom v zvezi s konkretnimi pripombami o spolnem nadlegovanju, ga opozorilo in pozvalo k razmisleku. Navede tudi, da sta bili sredi januarja 2020 na vodstvo Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UL) naslovljeni dve anonimizirani izjavi s pričevanjem študentk o verbalnem spolnem nadlegovanju na ustnih izpitih. Zaradi opisanih razlogov, kot povzame prvostopenjski organ, Študentski svet tožnikovo pedagoško delo ocenjuje kot neustrezno, njegovi ponovni izvolitvi v učiteljski naziv pa nasprotuje.”

Pribcu “kršena pravica do izjave”

A je Upravno sodišče kljub zgornjim navedbam razsodilo, da je bila Pribcu kršena pravica do izjave, ker ni bil vnaprej seznanjen s tem, da bodo pri odločitvi o izvolitvi v naziv izrednega profesorja upoštevali tudi mnenje Študentskega sveta in disciplinski postopek.

“Toženka (Univerza v Ljubljani, op. a.) zaradi napačnega izhodišča glede datuma vložitve prošnje, in s tem izpolnjevanja pogojev ob vložitvi, ni presojala tožnikovih pritožbenih navedb glede izpolnjevanja pedagoške usposobljenosti, ki je ključna za odločitev o njegovem napredovanju v naziv. Tako je izostala presoja tožnikovih pritožbenih navedb glede mnenja Študentskega sveta in glede disciplinskega postopka,” je razsodilo Upravno sodišče.