Vpis gotovine v ustavo vse bližje: kako bo varovana in katere kompromise so sprejeli. Ter kaj (n)ima s tem napovedana uvedba digitalnega evra?

Ustavna komisija je danes obravnavala predlog vpisa pravice do uporabe gotovine v ustavo in ob soglasni podpori ali vsaj soglasni odsotnosti aktivnega nasprotovanja predlogu se obeta, da bo naslednja sprememba ustave na vrsti še letos. Predlog za ustavno zaščito gotovine je podpisalo preko 56.000 volivcev.

Slovenija sicer ne bo prva evropska država s takšno ustavno določbo, bo pa zaradi narave postopka ratifikacije mednarodnih pogodb ta sprememba ustave preprečila, da bi se gotovina ukinila na ravni Evropske unije.

Predlog za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo je sprožilo združenje Povezani smo pod vodstvom Ivana Jurgeca, proces sestavljanja besedila in vmeščanja v ustavo pa je vodil nekdanji premier in ustavni pravnik dr. Miro Cerar, ki mu poznavalci pripisujejo zasluge za krmarjenje skozi postopek in pripravo besedila ustavnega člena tako, da je zadovoljil tako pobudnike, kot skeptike in pomisleke Evropske centralne banke.

Predlog je v skladu z monetarnim in pravnim redom EU

Evropska centralna banka je izrazila pomislek, da je monetarna politika pristojnost Evropske unije, pod kar spada tudi določitev zakonitega sredstva poslovanja, zato so v ustavni komisiji to morali upoštevati pri pripravi predloga, ki pa je, kot pravijo dovolj širok.

Ustava namreč ne bo določala, da so evrski bankovci in kovanci tisti, ki morajo biti v uporabi, je pa zahtevano, da je v uporabi oblika gotovine, s čimer je ustavno določilo širše in ne vezano na naše članstvo v EU in evroobmočju.

Miro Cerar je tako na seji poudaril, da določba ni v neskladju niti z monetarnim, niti s pravnim redom EU ter da določilo kot gotovino razume bankovce in kovance in ne elektronskih oblik denarja. Prav s slednjo obširnejšo definicijo bi radi člen dopolnili predlagatelji. Kljub vpisu v ustavo pa pravica ne bo neomejena, bo pa moral zakonodajalec vsakršno njeno omejevanje urediti razumsko in sorazmerno ter le to zelo dobro utemeljiti. Čeprav jim tega ne bi bilo treba posebej izpostavljati, je bančno poslovanje omenjeno posebej, saj je prav na tem področju v zadnjem času prišlo do najbolj vidnih poskusov omejevanja uporabe gotovine.

Tudi uvedba digitalnega evra tako možnosti plačevanja z gotovino, kot se bojijo predlagatelji, ne bi mogla odpraviti. Evropska centralna banka sicer tudi sama podpira uporabo gotovine.

Digitalni evro

Evropska centralna banka pripravlja tudi digitalni evro, ki bo, kot pravijo, digitalna oblika gotovine. Ne gre za kriptovaluto, saj ne bo decentralizirana, temveč za dopolnitev sredstev plačevanja k bankovcem in kovancem v vse bolj digitaliziranem svetu, voden s strani ECB, a ne kot nadomestek fizične gotovine.

S tem želijo zagotoviti varno, zasebno in brezplačno obliko digitalnega plačevanja, ki bo na voljo v vseh državah evroobmočja. Trenutno je namreč kar 13 od dvajsetih držav območja pri digitalnem plačevanju povsem odvisnih od ameriških ponudnikov, kot sta Mastercard in Visa, ki od teh plačil tudi jemljeta provizije.

Uporabniki si bodo lahko denar naložili v elektronsko denarnico, ki jo bodo imeli odprto v eni izmed komercialnih bank, ali pa kar pri centralni banki. Sistem so začeli pripravljati novembra 2023 in naj bi bil v celoti pripravljen enkrat po letu 2027, točni datum pa še ni znan, ker je pred dejansko uvedbo še nekaj procesnih korakov.

Gotovina: temeljno sredstvo finančne svobode

Enotna podpora

Zaščita v primeru krize

Ne le z vidika svobode, pač pa tudi iz praktičnega vidika v nekaterih državah celo civilna zaščita priporoča prebivalstvu, naj imajo doma za vsaj nekaj dni običajnih stroškov gotovine. V primeru kibernetskih napadov ali izpada električnega omrežja je lahko za več dni ohromljen državni elektronski monetarni sistem in posledično možnost elektronskega plačevanja. Pomen tega nasveta smo letos spomladi lahko videli ob električnem mrku v Španiji, ko je edini možen način plačila (za hrano, prevoz ipd.) bila gotovina.