Volilna geografija razkriva paradoks: SDS rekordna, a brez zmage – Svoboda pobrala leve trdnjave

Preštetih je 99,85 % vseh glasov. V nekaj dneh bodo dodani še glasovi o pošti in iz tujine, a ti v rezultat bistveno ne morejo poseči. Lahko pa se še kje zgodi, da se spremeni, kdo na kakšni posamezni listi, posebej manjši, bo v Državnem zboru.

Kljub temu lahko že izpeljemo prve analize, kje so se dogajali volilni premiki.

SDS rasla po vsej Sloveniji

SDS je dosegla svoj zgodovinsko najboljši volilni izid. Za dobrih 45 tisoč glasov so izboljšali rezultat izpred štirih let in za dobrih 17 tisoč svojega najboljšega iz leta 2008. Edini okraj, kjer so glede na pretekle volitve nominalno poslabšali rezultat je bil okraj Ljubljana – center, kjer so zbrali 20 glasov manj kot leta 2022, a zaradi nižje udeležbe tudi tam v odstotkih svoj rezultat izboljšali za odstotno točko in pol.

Ubranili so tudi skoraj vse svoje »trdnjave« in v državni zbor pripeljali skoraj vse poslance, ki so njihovo poslansko skupino sestavljali ob koncu mandata. Edina poslanca, ki sta kandidirala in se jima je mandat izmaknil, sta Andrej Hoivik in Alenka Helbl.

Radlje ob Dravi, kjer je kandidirala Helblova so tudi edina »trdnjava«, ki so jo SDS-u speljali Demokrati, ki so v tem okraju dosegli svoj najboljši rezultat in v edinem okraju presegli mejo 10 odstotkov. Hoivika je za desetinke nesel strankarski kolega, mladi Andrej Poglajen v Idriji.

Pred vrati parlamenta pa je ostalo še nekaj njihovih vidnih predstavnikov, denimo nekdanji mariborski župan Franc Kangler (Maribor 3), vodja podmladka Luka Simonič (Pesnica), medtem ko »prebežniki iz nekdanje SMC niso imeli možnosti za izvolitev in so dosegali sorazmerno slabe rezultate za SDS. Zdravko Počivalšek (Jesenice) celo najslabšega v volilni enoti Kranj.

Ajdovščina premajhna za vse tri, lekcija za Logarja, da ne zapušča volivcev

Eno najmanjših rasti podpore je v Ajdovščini prinesel podpredsednik stranke Zvonko Černač, ki je kandidiral v okraju Eve Irgl. Čeprav smo ocenjevali, da bi Ajdovščina lahko izvolila tri desne poslance, se je izkazalo, da je okraj vendarle premajhen za vse tri. Četudi bi Demokrati Anžeta Logarja imeli poslanca na primorskem, je bila Ajdovščina šele na drugem mestu, pred njo pa Postojna.

V Ajdovščini je sicer bila huda konkurenca, a je Jernej Vrtovec rezultat kljub temu izboljšal za slabe tri odstotne točke, kar je pri odstotkih NSi v primerjavi s SDS precej večji dosežek kot dobra odstotna točka rasti pri SDS.

Anže Logar je medtem dobil lekcijo, da svojih volivcev ne gre zapuščati. Namesto v okraju, kjer je bil do sedaj vedno izvoljen (Vič-Rudnik 4) je izbral Logatec, v svoj domači okraj pa kandidiral Tadeja Osterca, ki ga je nato prehitel za nekaj desetink odstotka. Čeprav gre za tradicionalno trdnjavo SDS, kamor se je v boj uspešno podal podpredsednik Aleš Hojs, pa očitno Logarjevo ime tudi še prinaša glasove.

Bolj kot struktura volivcev pri Demokratih odločali posamezniki

Glede na program Demokratov, bi lahko ugibali, da bodo največ podpore zbrali v okolicah večjih urbanih središč in krajih, ki imajo izrazito podjetniško usmerjeno populacije, a ne toliko konservativnih vrednot, pa se je pokazalo, da nekega pravila ni.

Če bi to okvirno veljalo denimo za okraj Radovljica 2 in nekatere ljubljanske okraje, kjer so bili sorazmerno precej uspešni, so največ odstotkov zbrali v precej konservativnejših okrajih, kot je Ribnica-Dobrepolje, Ormož, Radlje ob Dravi in Šmarje pri Jelšah, od koder je izvoljena tudi večina poslancev, kar kaže, da so Demokrati bistveno bolj nagovarjali desno volilno telo kot levega oz. volivce v okrajih, kjer je večina desna.

Prerod in Resni.ca – stranki dveh obrazov, a eden se je potrudil bolj

Glasovi Preroda so sorazmerno enakomerno razporejeni po Sloveniji, resnično izstopata pa samo dva okraja: Kočevje, kjer je svojega nekdanjega župana in predsednika stranke Vladimirja Prebiliča volilo skoraj 17 odstotkov volivcev, in okraj Radovljica 1, kjer je skoraj 7 odstotkov volivcev prepričal nekdanji direktor DVK Dušan Vučko, je pa to domači okraj tudi nekdanjega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, ki je kandidiral na Jesenicah, ki so eden redkih okrajev, kjer je Prerod zbral preko 4 odstotke glasov.

Podobno velja za stranko Resni.ca. Daleč največ so dosegli v Kranju in na Jesenicah. Oba oz. vsi trije okraji (Kranj 1, Kranj 2 in Jesenice) so vezani na Zorana Stevanovića osebno. Pri Resnici težko govorimo o geografskih značilnostih volilnega telesa, zato gre sklepati, da so posamezni nadpovprečni rezultati v nekaterih okrajih predvsem delo posameznikov. Posebej izstopajo okraji med Mariborom in mejo z Avstrijo, kjer lahko sklepamo, da tudi suverenističen program in program nižjih davkov nagovarja ljudi, ki na lastni koži vidijo, kaj dela obdavčitev v Sloveniji in Avstriji.

SD-ju se je obrestoval teren, pa bodo na centrali to razumeli?

Rezultat Socialnih demokratov je dobesedno identičen tistemu, ki so ga dosegli pred štirimi leti. Za 0,01 odstotne točke so izboljšali rezultat s 6,69 % na 6,70 %. Stranka ima torej stabilno bazo, ki jo drži nad parlamentarnim pragom tudi, ko so sporočila centrale izrazito podrejena največji vladni stranki. Rešilo pa jih je predvsem trdo delo na terenu.

Izmed vseh strankinih funkcionarjev, ki so se drenjali v Ljubljani, je mandat dobil le Luka Goršek, ki je zanj »garal« na terenu, med ljudmi, z mizico in plakatom, ki je vabil k pogovoru. Ostali poslanci prihajajo iz manjših, industrijskih mest in podeželskega okolja, kjer ima SD najmočnejša jedra. »Hanovo« domače Laško, (kamor spada tudi občina Radeče, kjer je bil Matjaž Han v preteklosti župan), Goričko, Slovenske Konjice, Ruše, Žalec, Velenje.

Posebna zgodba so Slovenske Konjice, kjer je Darko Ratajc lokalno pridelal mandat, ki ga prav tako domačin, a radikalni funkcionar Jernej Štromajer ne bi mogel dobiti, in Piran, ki ga obvladuje družina Hot. Stranki se močno pozna tudi umik Janija Prednika v Ravnah na Koroškem, kjer so izgubili 10 odstotnih točk podpore, ter upokojitev Predraga Bakovića, ki je v Kočevju odnesla pet odstotnih točk. Oba okraja sicer ostajata močna SD okraja.

NSi se je sodelovanje obrestovalo

S tem, ko je po isto streho združila tri stranke, je NSi tvegala, da bo žrtvovala kakšnega svojega poslanca na račun SLS ali Fokusa. Rezultate težko primerjamo, ker je SLS pred štirimi leti nastopila na skupni listi Povežimo Slovenijo. Tokratna skupna lista je poleg glasov NSi izpred štirih let pridobila tudi več kot pol glasov Povežimo Slovenijo, predvsem pa noben od teh glasov ni ostal pod pragom Državnega zbora.

Devet mandatov pomeni rast za listo, a ne takšno, kot bi si je želeli. Je pa to organska rast, priborjena na terenu, ki je ne gre podcenjevati. Omeniti velja okraj Žalec 2, kjer je Aleksander Reberšek zbral celo 22,19 % glasov, kar je daleč največ na celotni listi.

Sodelovanje se je splačalo tudi SLS in Fokusu. Obe stranki zdaj imata poslanca. Pri SLS je to Srečko Ocvirk (župan Sevnice), pri Fokusu pa Marjeta Šmid (Škofja Loka 1). Brez sodelovanja bi obe stranki skoraj zagotovo ostali brez poslancev, vprašanje pa je tudi, če bi NSi zbrala še za osmega, skoraj zagotovo pa ne za devetega.

Največjo rast je skupna lista (V primerjavi z rezultatom NSi iz leta 2022) dosegla v močnih okrajih SLS-a. Konkretno, Sevnica, Litija, Ptuj 1 in Ptuj 3. Konkretno se je dvignil tudi NSi teren na Savinjskem, kar je tudi delno vpliv SLS, vpliv Fokusa in dela NSi terena pa lahko vidimo v obeh Škofjeloških okrajih, ki so področje Marka Lotriča. 

Vidno je tudi, da so v nekaterih krajih Demokrati zažrli v NSi bazo. Posebej se to pozna v NSi trdnjavi Ribnica-Dobrepolje, ki ima zdaj poslanca tako NSi kot Demokratov, upad na račun Demokratov je viden tudi v Radljah ob Dravi in Novem mestu. V Kamniku se pozna odsotnost Mateja Tonina, ki ga Andrej Kočar ni uspel v celoti nadomestiti, preseneča pa upad v Lendavi, okraju dolgoletnega poslanca Jožefa Horvata. Kot bi mu domačini želeli uslišati željo, da se poda v pokoj. Ko je pred leti kandidiral na Evropskih volitvah, je tedaj NSi v okraju Lendava bila celo absolutni zmagovalec.

Levica kanibalizirala Vesno

Bistveno manj simbioze je bilo v sodelovanju Levice in Vesne. Drži, da bi brez skupne liste verjetno obe ostali pod pragom Državnega zbora, a Vesna je tam tudi zdaj. Ni prvič, da je ekipa okoli Luke Mesca spretno izkoristila naivnost partnerjev, da so prišli v Državni zbor »pravi poslanci«. To je bil tudi eden od razlogov, da je kasneje razpadla Združena levica, ki je bila skupna lista štirih strank, iz katere je nato nastala Levica.

Dejanska okoljska aktivista Urša Zgojznik in Uroš Macerl sta nastavila hrbet za to, da so Luka Mesec, Asta Vrečko in Nataša Sukić še naprej udobno poslanci. Niti Zgojznikova, niti Macerl ne bosta postala poslanca niti v primeru, da gre Levica v vlado, saj v enotah, kjer kandidirata, nimajo poslancev. S kapitulacijo Preroda pa se je Zgojznikovi izmuznila tudi funkcija Evropske poslanke, kjer bi v primeru njegove izvolitve v Državni zbor, nasledila Vladimirja Prebiliča.

Svoboda pobrala mesta, leve trdnjave in glasove tistih, ki tudi leta 2026 še vedno sedijo pred TV in berejo časopise

Nekoliko presenetljivo je, da je ne glede na katastrofalno vladanje Roberta Goloba prvo mesto še vedno osvojila Svoboda. Daleč največjo podporo so imeli med upokojenci. V starostni skupini 65+ so dosegli celo 42 %, medtem, ko jih je podprlo le 16,8 % mlajših od 25 let.

Med upokojenci se kaže še vedno izjemna moč tradicionalnih medijev, ki so orkastrirano, posebej v zadnjih dveh tednih kampanje ustvarjali antijanša efekt in pogosto že neokusno navijali za Svobodo.

Geografsko je Svoboda največ dosegla na Primorskem, Zasavju ter predvsem v večjih mestih, kjer ima levi pol največji domet. Za uspeh pa se tako (znova) lahko zahvalijo medijski histeriji, ki ustvarja anti-Janša moment, in Janezu Janši, ki vztrajno trdo dela, da lahko oni brez programa (objavili so ga 17 . marca) stavijo na njegovo odbojnost in v Državni zbor pripeljejo kogarkoli pač dajo na listo.

Zanimivo je sicer, da je slab rezultat v okraju Ljubljana – center dosegla Urška Klakočar Zupančič, ki je veljala za enega od adutov Svobode, pa tudi okraj s precej perspektive. A ob gneči zvenečih levičarskih imen, se je preboj v parlament posrečil le Luki Mescu iz Levice.