V tednih po volitvah lahko nenehno spremljamo ugibanja, napovedi, strašenje… ali bo naslednja vlada t.i. levo oziroma desno sredinska. Kot da gre za nekaj pomembnega, bistvenega. Večinoma s strani različnih oblikovalcev, oziroma utrjevalcev javnega mnenja.
Človek bi v tej poplavi morda lahko celo dobil občutek, da se lahko v naši državi kaj pomembnega spremeni, da je na kocki nekaj več kot le omejeno število parcialnih interesov. Ki so si Butale razdelili kot kake mamilarske tolpe – kjer eni prodajajo ljudstvu opij, drugi pa sadove njegovega lastnega dela.
Deli in vladaj
Naša družba je (vsaj navidez) globoko polarizirana, torej razdeljena na dva pola. Zaradi zgodovinskih in drugih okoliščin je ta delitev predstavljena kot levo-desna. Sam sem v preteklosti že pisal o nesmislih in kontradikcijah takšne delitve, a to tu niti ni bistveno.
The world’s largest group of wild chimpanzees has split and been locked in a vicious “civil war” for the last eight years.
It is not clear exactly why the once close-knit community of Ngogo chimpanzees at Uganda’s Kibale National Park are at loggerheads.https://t.co/lWlFHMatMG pic.twitter.com/WhBSfS3kGm
— BBC News Africa (@BBCAfrica) April 11, 2026
Kakršnokoli poimenovanje že uporabimo, je razklanost družbe očitna. Drugega niti ni pričakovati, glede na desetletja utrjevanja takšnega razmišljanja. A ta delitev z dejanskimi političnimi prepričanji oziroma vizijami naše družbe po mojem prepričanju nima dosti veze.
Obvezna smer
Začnimo z največjima strankama v parlamentu. Kaj točno dela SDS “desno”? In kaj GS “levo”? V čem točno je med njima bistvena razlika? Da bodo dobro plačane službe dobili priskledniki enih ali drugih? Da si bodo institucije podredili “tapravi”? Da bodo korupcijo izvajali “naši”?
Smo zaradi tega tako razdeljeni in do drug drugega sovražni?
V ideološkem smislu sta “levi” in “desni” oziroma si nasprotni kvečjemu Levica in NSi. Oboji so dobili nekaj procentov, ne glede na to kako skušajo svoj izplen predstaviti kot uspeh. Dejanska družbena oziroma gospodarska vizija države volivcem očitno ni tako pomembna kot količina las na glavi.
Izgubljeni v vesolju
In kam tu sploh postaviti Resnico in Demokrate? Antisistemsko populistično stranko, nastalo iz strahu pred cepljenjem; ter medlega, nekarizmatičnega “povezovalnega” spreobrnjenca, katerega nameni ljudstvu očitno niso povsem jasni – vsekakor pa ne blizu?
Če niso ne “levi” ne “desni”, potem so torej sredina. Karkoli že to pomeni. Schrödingerjeve mačke, hkrati žive in mrtve, dokler ni eksperimenta konec. Oziroma “kingmakerji” – med sončnim kraljem in princem teme – v državi, ki (naj ne bi bila) monarhija.
Liberalni golaž
Dokaj očitno gre pri vsem skupaj primarno za to, kdo si bo bolj uspešno podredil našo ugrabljeno državo. Ideologija je tu le začimba – nekateri imamo raje sol, drugi poper. Ta bo vladajoči mafiji dal okus, ki je nam bolj pogodu. Bistvene sestavine tega orbanovskega golaža pa se ne bodo spremenile.
Problem je seveda v nas, ki si sprememb želimo – v državi, ki pojmov kot so neodvisne institucije in pravna država dokaj očitno ne razume oziroma ni nikoli ponotranjila. Za katero je liberalna demokracija le všečna fasada za nezainteresirane tujce, katerih denar in vpliv občasno potrebujemo.
Predvolilna afera s prisluhi je to našo zlaganost lepo in dokončno razkrila.
Vprašanja za bralce
Ampak dovolj impotentnega lajanja zaenkrat.
Vrnimo se k tej naši polarizaciji. Za kaj točno sploh gre? Komu je v interesu? In najpomembnejše, je komu dejansko v interesu jo rešiti oziroma preseči?
Tu bi se obrnil na naše bralce, ki so glede komentiranja sicer malce sramežljivi. Kaj je tisto bistvo, ki nas tako močno deli? Kako ga preseči?
- Kaj nas v naši državi naredi leve oziroma desne?
- Je to Janez Janša na oblasti?
- Gre za nadaljevanje 2. svetovne vojne in dokončno zmago?
- Ali nekaj bolj temeljnega – našo identiteto, občutek pripadnosti, morda kar smisel življenja?
- Morda le to, kdo je naš delodajalec – država ali ne?
- Kakšne osebne koristi si obetamo od naslednje vlade?
- Kakšno ceno smo za to pripravljeni plačati – poleg ugleda in prihodnosti države?
- Ali sploh znamo funkcionirati brez državne pomoči in vpliva?
- Si tega sploh želimo?
- Je država nekaj skupnega, kjer se sprejema kompromise za skupno dobro – ali pa orodje za vsiljevanje lastnih interesov drugim?
- Bi morda morali našo državo razdeliti v dve – levo in desno?
- Kako pomembni sploh so nam pojmi kot so “liberalnost” in “konservativnost” v resnici?
- Kje je sredina, ki si jo lastita obe strani?
- So to korupcija, zavajanje in sprenevedanje?
- Ste na zadnjih volitvah glasovali ZA koga ali kaj / oziroma PROTI komu ali čemu?
- Bomo na naslednji spontani protest prišli s kolesom ali avtobusom?
7 odzivov na “Zakaj se Slovenci toliko kregamo – pa nič ne spremenimo”
Naša država je ugrabljena. Vse niti, ki jih je v rokah imela nekdanja komunistična oblast, se niso nikoli pretrgale. Oblačijo si samo druge “kožuhe” in v osprednje nastavljajo svoje marionete. Iz vseh mogočih skupin na socialnih omrežjih že butajo pozivi k nekim protestom v tem mesecu. Saj nova vlada ni še niti sestavljena. Ne razumem ljudi, ki po tem mandatu, ki je za nami še podpira to opcijo in ki kljub zmagi na volitvah vlade ni sposobna sestaviti.
Bistvo sporov ni nič drugačno kot pri drugih narodih, ki so šli skozi podobne zgodbe oziroma razvojni lok. Politične stranke pač izkoristijo tisto, kar je na voljo (še ena umetnost možnega). Pod Jugoslavijo ni bilo strank, zato je bila samo ena silnica od vrha CK proti vsem državljanom, kar je bilo zelo enostavno tako za voditelje, kot državljane. Naravno stanje človeka je “pustite me pri miru”, ampak žal, “danes smo v demokraciji, si dolžan mislit” mu pridigajo, potem pa ga z vsemi umazanimi prijemi gnetejo prek čustev, da izbere kandidata, ki mu je simpatičen oziroma daje vtis zmožnosti, da bo premagal protikandidata, ob katerem mu je vmasirana reakcija ogabnosti. Stranski učinek teh pristopov je kreganje, ker je politika postala stvar čustev. In dlje kot politiki kregajo svoje volivce, bodo sčasoma postale take tudi stranke in kandidati za ministre, itd. Kregači vidijo zmernost kot šibkost in volivci nazadnje tudi. Tako demokracija sproducira točno to kar zmore. Vedno nižje povprečje.
In konec koncev so nas starši vzgajali v slogi z rekom “pametnejši odneha”, ko smo se kregali. Zato oglušujoče tišine glasu razuma ne boste slišali. Preverite število dr.-jev v prvem državnem zboru in sedanjem. Konec koncev se vidi tudi v tem kako smo začeli s predsednikom dr. Francetom Bučarjem in končali z Zoranom Stevanovićem.
Mislim, da v Sloveniji 2.s.v. še vedno traja. Čas bi bil, da jo končamo in naredimo (magari v Bruslju) MIROVNO KONFERENCO in zaključimo boj ter 81-letno nadvlado KOMUNIZMA. V ZZB (čeprav so že vsi pravi borci mrtvi) je vedno več članov in tudi penzij. Sem se vpisujejo ljudje le zaradi PRIVILEGIJEV. In prav ta vojska (poleg bivših članov Zveze Komunistov), pomaga ohranjati v Sloveniji KOMUNISTIČNI SISTEM.
Sem poznala več Komunistov, ki so bili pošteni. Toda prav ta stranka si je po KONČANI 2.s.vojni leta 1945 – zelo umazala roke in dušo, s povojnimi poboji.
Imamo 3-IZME. Nemci so po končani 2.s. vojni naredili katarzo in obsodili NACIZEM in NACISTE. V Sloveniji bi bil tudi čas, da se obsodi Komunizem in te, ki so ga vodili (brez kazni) le – res poslati v penzijo. Mi pa še vedno gledamo Kučana, kot kompas, ki pokaže, kaj morajo politiki delati. Njegov zet pa vodi sindikate, ki so tudi opora Levici. In vse to preprečuje, da bi imele volitve pri nas svojo veljavo. Že pred volitvami Levičarji pravijo: “Naredili bomo vse, da ne bo vladala Desnica”. Kučan in Levičarji bi morali vendar enkrat pojasniti – kaj pomeni “naredili bomo vse”? V Demokraciji razen tega, da greš na volitve, ne delaš nič drugega.
Slovenija ni Švica, pa tudi Madžarska ne, kjer se je oblast – brez uličnih protestov predala iz ene roke v drugo? Če bi mi imeli demokracijo, tudi ne bi rabili ne kolesarjev, ne Nike Kovač in ne Jenula, pa tudi Štruklja in Kučana NE. OBLAST je nujno, da se vsaj na 10 let zamenja!!!
To je najboljši članek, ki sem ga kdaj prebral na straneh tega občila. Kapo dol!
Na vprašanje iz naslova, zakaj se kregamo, prepiramo itd., je odgovor : zato, ker se ne poslušamo. Če bi se namreč poslušali, bi vklopili razum in izklopili čustva. Kreganje, prepiranje je vedno funkcija čustev. Na racionalni ravni se je zelo težko skregati. Isto je na osebni ravni. Zakaj se mož skrega z ženo ali obratno ( kar je pogosteje)?
Pomislite, da bi bila t.im. desna stran sposobna slišati. Kaj bi slišala? In kaj noče slišati s tem, da ne posluša? In seveda isto velja za t.im. levo politično sfero. Kaj noče slišati?
Otroci praviloma čustvujejo. S potekom časa, z odraščanjem se naučijo še uporabljati racio. In sprejemajo racionalne odločitve. K temu jih sili vzgoja. No, ne vsi. Zato, kadar koli naletite na človeka, ki se krega, vedite, da je bilo v času njegovega odraščanja nekaj narobe. Nekje se je zataknilo.
Če se že opredeljujem, potem sem Kristijan. Kar se tiče levice, desnice, konservativcev, liberalcev: ne pripadam nobenim. Od vsakega vzamem, kar se meni zdi v redu in cenim tiste, ki so podobno neobremenjeni z nekimi ideologijami. Ne maram korupcije, diktature, države, ki se vmešava v vse. Raje imam prosti trg, kjer državljani sami izbiramo svoje “idole”. S tega vidika imam raje desno politično opcijo, levico vidim kot nekaj čisto zblojenega, skorumpiranega ali pa oboje. Od politikov ne pričakujem neke močne osebnosti, ki bo “naredila red”, pač pa normalne delovne ljudi, ki jim je mar za državo in državljane.
Verjamem, da bo Sloveniji uspelo. Všeč mi je zgodba o Izraelcih, ki so šli iz Egiptovske sužnosti in so 40 let potovali po puščavi preden so prišli v obljubljeno deželo. 40 let pa zato, da se je zamenjala generacija, ker sužnji pač niso bili sposobni imeti svoje države.
Glede na naše zadnje volitve, so mladi volili pametneje kot starejši. To je zame zelo spodbudna novica. Mladi se sedaj sprašujejo, kakšno državo hočemo. Držim pesti.
@janez To da so penzionisti večinoma volili stranko, ki jih je še pred 1 letom prepričevala v evtanazijo je absurno tako s strani stranke, kot s strani njenih volivcev. Kultura smrti pronica skozi vse pore. Ampak kaj hočemo, v Tepanjcah so imeli kolero in v Butalah niso prej odnehali, dokler je tudi oni niso imeli.
Kaj nas v naši državi naredi leve oziroma desne? nismo ne levi ne desni, ampak so ZA ali PROTI. Čemu, sploh ni pomembno, važno da smo.
Je to Janez Janša na oblasti? Ni nujno, medijska histerija in je popolnoma vseeno ali je JJ na oblasti ali ne,
Gre za nadaljevanje 2. svetovne vojne in dokončno zmago? Svetel moment NOB in trdna tema revolucije ter desetletna indoktrinacija ne bo izšla iz slovenskega DNKaja še dolgo.
Ali nekaj bolj temeljnega – našo identiteto, občutek pripadnosti, morda kar smisel življenja? Povprečen državljan se s temi vprašanji ne ukvarja.
Morda le to, kdo je naš delodajalec – država ali ne? Kje pa, saj smo to vendar mi, svobodni, nimamo nikogar nad seboj.
Kakšne osebne koristi si obetamo od naslednje vlade? Tega sploh ne razumemo in se s tem ne ukvarjamo. Seštevanje je slabo, analitika še bolj, širine ni, smo ovce, sledilci za najglasnejšim.
Kakšno ceno smo za to pripravljeni plačati – poleg ugleda in prihodnosti države? Kaj pa sploh imamo od ugleda države? Saj s tem ne moremo tekmovati s sosedom. Prihodnost? Bo že država poskrbela, kaj ne?
Ali sploh znamo funkcionirati brez državne pomoči in vpliva? Ne, manjka poguma in kreativnosti, povprečje je ideal.
Si tega sploh želimo? Tega ne razumemo, zato si tega ne moremo želeti.
Je država nekaj skupnega, kjer se sprejema kompromise za skupno dobro – ali pa orodje za vsiljevanje lastnih interesov drugim? Naj bi bila, kompromisi se začnejo že prej.
Bi morda morali našo državo razdeliti v dve – levo in desno? To nista Južna in Severna Koreja, celoten narod, ni pomembno na kateri polovici je, ni nič drugačen. Moč argumenta peša pred argumentom moči, žal pa smo površni pri izbiri, odločanju in sprejemanju odgovornosti kot posamezniki.
Kako pomembni sploh so nam pojmi kot so “liberalnost” in “konservativnost” v resnici? Sredina? Biti desen glede podjetništva in levi glede pravic? Nemogoče. Si eno ali drugo, si kapitalist ali ubogi revež. Tako preprosto je to. Pametno?
Kje je sredina, ki si jo lastita obe strani? Je ni, ker je ne znajo narediti, pa bi jo lahko.
So to korupcija, zavajanje in sprenevedanje? Ti pojmi ne obstajajo, ker so že inkorporirani v vsakodnevno delovanje sistemov. Sredina je argument, dogovor, prevzemanje odgovornosti.
Ste na zadnjih volitvah glasovali ZA koga ali kaj / oziroma PROTI komu ali čemu? Vedno ZA, vedno za spremembe na bolje.
Bomo na naslednji spontani protest prišli s kolesom ali avtobusom? Proteste bomo opazovali, se zgražali ali hvalili in pridno delali ter plačevali davke, popoldne pa malo »fušali«.
Komentirajo lahko naročniki