Po tem, ko je bil včeraj sprejet interventni zakon, ki med drugim znižuje DDV na osnovna živila in energente, omogoča delo zdravnikov pri zasebnikih, uvaja razvojno kapico in znižuje davek za oddajanje nepremičnin za mlade družine, so se sindikati lotili zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum zoper ta zakon.
Podpise zbirajo tudi po fakultetah, pri čemer pa še ni jasno, ali bo referendum sploh dopusten, saj gre za zakon, ki ureja tudi davčno področje, po zakonu, ki ureja referendum pa takšno ljudsko odločanje ni dopustno. Zakonu so podporo znova izrazile vse reprezentativne delodajalske organizacije.
S 47 glasovi ZA in 35 PROTI je Državni zbor včeraj sprejel interventni zakon. Glasove so prispevali vsi poslanci iz SDS ter trojčka, ki je zakon vložil, to so poslanske skupine NSI, SLS, Fokus, Resnica in Demokrati, razen poslanec slednjih, Robert Potnik, ki je manjkal iz zdravstvenih razlogov.
Zakonu so nasprotovale stranke aktualne vladne koalicije, najglasnejšo fronto proti zakonu pa so napovedale sindikalne centrale, ki so tudi najavile zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma zoper interventni zakon. Zbiranju podpisov se je kmalu zatem pridružila Levica, kasneje pa tudi Gibanje Svoboda, Socialni demokrati svoje odločitve še niso sporočili.
Podpise zbirali kar po fakultetah
Da je sprejeti zakon škodljiv »za veliko večino delovnih ljudi,« saj da »destabilizira pokojninski sistem in javne finance« je v pismu članom zapisal predsednik visokošolskega sindikata Gorazd Kovačič. V nadaljevanju oceni, da bo zaradi tega prišlo do varčevanja »zaradi načinov financiranja in ideoloških prioritet vlade verjetno zlasti v visokem šolstvu, znanosti in kulturi.«
Prepričan je tudi, da je zaradi načina sprejema zakona mimo Ekonomsko socialnega sveta, še preden je vlada sploh nastopila mandat, »socialnega dialoga z državo ni več.«
Danes so sindikati tako začeli zbirati podpise pod zahtevo za sklic referenduma. Celo v pismu članom visokošolskega sindikata so zapisali, da bodo na nekaterih fakultetah zbirali »organizirano na stojnicah ob vhodu v stavbo,« pri čemer člane sindikata poziva, »da k podpisu nagovorite tudi sodelavce in študente.«
Stojnico, kjer so nekateri profesorji zbirali podpise, je naša bralka opazila tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Profesorica, ki je zbirala podpise, poučuje več predmetov. Študentje pa se bojijo, da bi zavračanje podpisa lahko vplivalo na njihove ocene, nam je zaupala ena od bralk, ki je tudi študentka omenjene fakultete.
Glede na zapis v pozivu članom visokošolskega sindikata pa je do zbiranja podpisov prišlo na več fakultetah Univerze v Ljubljani.
Toplak: Politika nima kaj iskati v visokošolskem prostoru
Da pa na univerzi ne bi smelo biti politike, je prepričan Ludvik Toplak, nekdanji rektor Univerze v Mariboru, ki trenutno vodi zasebni visokošolski zavod Alma Mater Europea. »Univerza mora biti nepolitična institucija,« je prepričan, pri čemer pa ne omejuje političnega in drugega udejstvovanja zaposlenih in študentov v prostem času in izven prostorov univerze. »Na Alma mater ni politike.«
Za razpis zakonodajnega referenduma je v sedmih dneh po sprejetju zakona potrebno najprej zbrati 2.500 podpisov državljanov, na osnovi katerih se sproži zbiranje overjenih 40.000 podpisov na Upravnih enotah, za katere imajo predlagatelji referenduma 35 dni časa.
Povsem možno pa je, da zbiranja overjenih 40.000 podpisov sploh ne bo. Zakon o referendumu namreč ne dovoljuje referenduma glede zakonov, ki se dotikajo davkov. Interventni zakon pa vsebuje tudi zakone, ki se nanašajo na davke. Referendum pa se lahko izvede le glede celotnega zakona in ne zgolj v njegovih delih. Državni zbor bo zato zahtevo za zbiranje podpisov najverjetneje zavrnil, sindikati pa že napovedujejo, da se bodo v tem primeru obrnili na Ustavno sodišče.
V referendum več sindikalnih central
V sindikalnih centralah menijo, da gre po njihovem mnenju za »razkroj Slovenije« in da je predlagatelje zakona vodil pohlep ter da zakon »ruši osnovne temelje solidarnosti v družbi, varnosti, zaposlitve, predvsem pa vzdržnosti sistema,« pri čemer sindikati obžalujejo, da predlagatelji niso dali prednosti »kolektivizmu« pred individualizmom najbogatejših.
Zakon pozdravljajo delodajalci
Zakon medtem pozdravljajo vsa reprezentativna delodajalska združenja. »Verjamemo, da gre za odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države, ki bo koristil tako gospodarstvu kot vsem prebivalcem Slovenije. Zato pričakujemo, da ta zakon ne bo deležen zavajajočih trditev in ovir pri njegovi uveljavitvi,« so zapisali v izjavi za javnost.
Posebej pozdravljajo razbremenitve razbremenitve ljudi in vzpostavljanje okolja za večjo konkurenčnost gospodarstva. Ob tem opozarjajo na zavajanje sindikatov, da naj ne bi želeli obravnave na Ekonomsko socialnem svetu. »Nasprotno, delodajalci smo bili pripravljeni točko uvrstiti na dnevni red, čemur je sindikalna stran glede na omejen obseg razprave, kot je predviden za poslanske zakone, nasprotovala.«
Opozarjajo tudi, da se glede razvojne kapice v javnosti veliko zavaja in da jo ima večina držav EU.
Naročniška vsebina
2 odziva na “Sindikati bi referendum o interventnem zakonu, podpise zbirajo kar profesorice po fakultetah”
Sindikati s Štrukljom – Kučanovim zetom na čelu le teh, so dejansko vojska komunističnega sistema. In logično je, da če je na obzorju desna vlada, se ta VOJSKA vedno aktivira. Mislim, da je prav ravnanje sindikata v nasprotju z našo ustavo, ki pravi, da ima vsak pravico voliti, biti izvoljen in sestaviti vlado.
To, da razni “vladni-nevladniki”, 8.marec, sindikati… ne dovolijo na oblast Desni opciji – je dejansko PROTIUSTAVNO. Kajti volitve so bile, glasovi poslancev pa potrdijo vlado. In to je to.
Podpise lahko zbira kdor hoče, kjer hoče. Kje jih zbira serijski zbiralec podpisov Primc?
Glede očitka o božičnici: kdo je glasoval za in kdo proti? Kot se spomnim je glasoval proti samo, takrat samostojni levičar, Kordiš. Pa še ta ne iz razloga vzdržnosti javnih financ.
Komentirajo lahko naročniki