Beneški bienale, največja razstava sodobne umetnosti na svetu, se letos odpira v znamenju političnih sporov, protestov in bojkotov, zaradi katerih je geopolitika skoraj povsem zasenčila umetnost. Namesto razprav o razstavljenih delih se javnost in umetniška scena ukvarjata predvsem z vprašanjem, katere države bi sploh smele sodelovati.
Evropska komisija in 22 kulturnih ministrov jedrnih in drugih držav Evropske unije je pozvalo k izključitvi Rusije z Beneškega bieanala, med redkimi državami EU, ki temu ni pridružila, pa je Slovenija. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa po drugi strani podpira bojkot Evrovizije s strani RTV Slovenija, ker na njej sodeluje tudi Izrael.
Največ polemik sta sprožila nastopa Izraela in Rusije. Celotna petčlanska žirija, ki bi morala podeliti prestižne nagrade Zlati in Srebrni lev, je aprila odstopila v znak protesta proti sodelovanju držav, katerih voditelji so predmet mednarodnih preiskav zaradi domnevnih vojnih zločinov oziroma zločinov proti človečnosti. Organizatorji so zato prvič po štirih desetletjih klasične nagrade ukinili in jih nadomestili z glasovanjem obiskovalcev.
In Venice, protesters demonstrated against Israel’s participation in the Biennale. Riot police blocked demonstrators near the Israeli pavilion. Several other pavilions were temporarily closed by staff in solidarity with the protests (Austria, Poland, Spain, Switzerland, Turkey,… pic.twitter.com/hyNjAuN6Ry
— Paolo Mossetti (@paolomossetti) May 8, 2026
Protesti so zaznamovali že uvodne dneve bienala. Pred izraelskim paviljonom so demonstranti protestirali proti sodelovanju Izraela zaradi vojne v Gazi, medtem ko so feministične skupine iz Ukrajine in Rusije pripravile proteste tudi pred ruskim paviljonom. Aktivistične skupine in del sodelujočih umetnikov trdijo, da bienale z vključevanjem teh držav legitimira nasilje in kršitve človekovih pravic.
Pussy Riot and Femen stormed the Russian pavilion at the Venice Biennale on May 6 to protest the Kremlin’s war against Ukraine.
Video: Katia Margolis / Facebook. pic.twitter.com/8R0SLupYl6
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) May 6, 2026
Dodatno napetost je povzročila odločitev vodstva bienala, da je ruski paviljon med novinarskimi predogledi ponovno odprl vrata prvič po začetku ruske invazije na Ukrajino. Zaradi tega je Evropska unija prireditvi celo umaknila del financiranja zaradi domnevnega kršenja etičnih standardov.
K protestom se je pridružilo tudi več kot 70 umetnikov in predstavnikov nacionalnih paviljonov, ki so se odpovedali sodelovanju v tekmovanju za nagrade v znak solidarnosti z odstopljeno žirijo. Med podpisniki so nekatera velika imena sodobne umetnosti, ki opozarjajo, da bienale izgublja svojo osnovno vlogo prostora umetniškega dialoga.
Predsednik bienala Pietrangelo Buttafuoco vztraja, da mora bienale ostati prostor, »kjer se srečuje ves svet«, in opozarja, da bi izključevanje držav spodkopalo samo idejo mednarodne kulturne izmenjave. Toda letošnji Beneški bienale jasno kaže, da se globalni politični konflikti vse težje ustavijo pred vrati umetniških institucij.
Slovenija Evropi očita dvoličnost
Dogajanje je odmevalo tudi v Sloveniji. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da se Slovenija ni pridružila pozivu Evropske komisije za izključitev Rusije z beneškega bienala, ker po njenem mnenju politika ne bi smela posegati v avtonomne odločitve žirij in strokovnih institucij. Ob tem je Evropski uniji očitala dvoličnost, saj da se ob pozivih proti Rusiji ignorira vprašanje sodelovanja Izraela, čeprav se v Gazi po njenem dogaja genocid.
Vrečkova je poudarila tudi podporo umetnikom, ki so na bienalu protestirali proti izraelski udeležbi, med njimi tudi slovenskim predstavnikom. Po njenem umetnost ne sme postati prostor legitimizacije nasilja in vojne. Podobno stališče je ministrica izrazila tudi glede Evrovizije, kjer Slovenija letos ne sodeluje. Odločitev RTV Slovenija je označila za načelno in humanitarno gesto ter znova kritizirala Evropsko unijo, ker po njenem pri Rusiji in Izraelu uporablja različna merila.
Kulturna ministrica govori o evropski dvoličnosti – na dvoličen način. Eni bi govorili o Rusiji in ignorirali Izrael, drugi pa bi govorili o Izraelu in ignorirali Rusijo. Je tako težko uporabljati enotne vatle in trdno stati za svojimi načeli? Racionalizirati pa se itak da praktično vse.
Morda pa so prav polarizacija, politizacija in dvoličnost temelji sodobne evropske kulture…
En odgovor na “Slovenija na drugem bregu jedrne Evrope tudi ko gre za Beneški bienale. Je to še sploh umetniški dogodek?”
To, kar se tam predstavlja kot kultura sploh ni kultura ampak zmazki podobni proizvodom duševnih bolnikov. Tako, da bi Rusiji naredili še uslugo, da jih ne bi povabili v to psihiatrično ustanovo.
Če Evropa aplavdira ruski skupini , kot npr. Pussy riot, ki ji nič ni sveto, ki za svoje grde performanse uporablja cerkve, potem vemo, da je konec neke civilizacije blizu.
Komentirajo lahko naročniki