V času, ko se totalitarizem večinoma razume kot sistem brutalne represije, avtor Rod Dreher opozarja na drugačno, sodobnejšo obliko nevarnosti: oblast, ki ljudi ne podreja s strahom, temveč z udobjem, varnostjo in stalnim ugodjem. Izhodišče razmisleka je klasični distopični roman Krasni novi svet Aldousa Huxleyja, v katerem se človeška svoboda raztopi v hedonistični sreči brez bolečine, tveganja in smisla.
Dreher to misel posodobi skozi analizo nove serije Pluribus (Apple TV) avtorja Vincea Gilligana. Zgodba prikazuje svet, v katerem skrivnostni virus ljudi poveže v kolektivno zavest, kjer izginejo konflikti, kriminal in osamljenost, hkrati pa tudi individualnost, svobodna volja in resnična ljubezen. Le peščica ljudi ostane imunih, med njimi pisateljica Carol Sturka, ki se upre “popolni” družbi.
Serija – podobno kot Huxleyjev roman – zastavlja temeljno vprašanje: ali je življenje brez trpljenja sploh še človeško? Lik Manousosa Ovieda, katoliškega samotarja, uteleša misel, da ima vsaka stvar svojo ceno in da prav bolečina, tveganje in odgovornost dajejo življenju vrednost.
Dreher v Pluribus prepozna tudi kritiko sodobne kulture, ki se vse bolj izogiba konfliktu, neprijetnemu govoru in čustveni napetosti, ter opozorilo pred tehnološkim razvojem, ki vodi v digitalni kolektivizem – od družbenih omrežij do idej o združevanju človeškega uma z umetno inteligenco.
Zaključna misel besedila je jasna: resnično človeško življenje ni popolno, gladko in udobno, temveč nepopolno, tvegano in pogosto boleče. Prav v tej »zlomljenosti« pa se skriva svoboda, smisel in možnost dobrega. Cena vsega, kar je vredno, je namreč – trpljenje.
Komentirajo lahko naročniki