Predsednik vlade Robert Golob je v sinočnjih Odmevih glede referenduma o dodatku k pokojninam za umetnike dejal, da se bodo v Svobodi v kampanjo vključili in sicer na način, da “bomo ljudi pozvali k bojkotu tega nesmiselnega in sramotnega referenduma.” Kot je dejal, bodo to naredili, da ljudem pokažejo, “kako ti populisti s svojimi škodljivimi in sramotnimi manevri v resnici škodijo slovenskemu narodu, ne samo slovenski državi.”
Predsednik poziva k bojkotu referenduma, na javni TV. pic.twitter.com/MCZh7xH0id
— Mlinarca (@mlinarca) April 4, 2025
Za referendum, ki bo po naših neuradnih informacijah 11. maja, je SDS zbrala 47.584 podpisov volivcev, odločalo pa se bo o tem, ali je ureditev z novimi kriteriji, ki bistveno razširjajo krog upravičencev do dodatka k pokojnini, ustrezna. Nasprotniki iz SDS in NSi poudarjajo predvsem primere novih upravičencev med prejemniki nagrade Prešernovega sklada za enkraten “vrhunski umetniški dosežek”, kot je denimo Maja Smrekar, ki je nagrado prejela za trimesečni projekt, v katerem je dojila svojega psa in se oplodila s pasjimi celicami.
Komentar Roka Čakša: Ker referenduma demokratično ne more dobiti, ga bo Golob nedemokratično bojkotiral
Izid referenduma o dodatkih k pokojninah umetnikom je predvidljiv. Ljudje so večinsko proti, ne zaradi pregovorne zavisti, kot trdijo nekateri, temveč zaradi čuta pravičnosti: Slovenci privoščijo bonitete in privilegije tistim, za katere menijo, da si jih zaslužijo: vrhunskim športnikom denimo, pa tudi vrhunskim umetnikom, ki so svojo umetniško vrednost dokazali z življenjskim delom. Levica zdaj to spreminja, znižuje kriterije in dodatke k pokojnini dela dostopne za “performerje” sumljive umetniške vrednosti, ki si jih zaslužijo že z “enkratnim dosežkom”. Te ocenjuje Upravni odbor Prešernovega sklada, ki ga sestavi vladajoča politika in Golobova je to že storila.
Ker premier Golob ve, da vstopa v izgubljeno bitko, se je poslužil manevra, ki bo ublažil njegov poraz. Pravzaprav ga bo na ta način skušal prodati kot svojo zmago. Znano je, da se referendumov udeležuje bistveno manj volilnih upravičencev kot samih volitev, tam okoli tretjine volilnih upravičencev. Za izpodbijanje zakona na referendumu to sicer ni bistveno, temveč predvsem, koliko ljudi glasuje proti. Tako mora glasovati 20 % vseh volilnih upravičencev v državi, seveda ob dodatnem pogoju, da je več udeležencev glasovalo proti kot za.
Četudi bo velika večina glasovala proti uveljavitvi zakona in predlagateljem referenduma ne bo uspelo doseči kvoruma, bo Golob to razglasil za zmago, češ da so volivci sledili njegovemu pozivu k bojkotu referenduma. Če pa bo kvorum dosežen, pa se bo premier skliceval na nizko referendumsko udeležbo, češ da je zadeva sicer izglasovana, ampak nima prave legitimnosti, zagotovo pa ni njegov poraz.
Stranski učinek, ki pa predsednika vlade ne zanima preveč je, da s takšnim obnašanjem tepta najvišjo obliko demokratičnega odločanja ter omalovažuje tiste volivce, ki na zadevo gledajo drugače od njega. Pa vendar, naučili smo se že lahko, da je Robert Golob brez občutka za demokratične procese in se pri doseganju lastnih ciljev nanje ne ozira.
Komentirajo lahko naročniki