Kultura življenja proti “reproduktivnim pravicam”: Pohod za življenje s Tavaresom sprožil odziv levice

Na mariborskem Grajskem trgu je danes potekal Pohod za življenje, ki letos prinaša sporočilom “Srce bije že 22. dan po spočetju”. Kot ambasador kulture življenja je letos nastopil tudi legenda mariborskega nogometa Marcos Tavares, ob tem pa ni šlo brez proti-shoda, s čimer sta se soočila dva svetovnonazorska pogledov: na eni strani gibanje, ki poudarja zaščito nerojenih otrok, na drugi strani pa zagovorniki “reproduktivnih pravic” in osebnih svoboščin žensk.

Medtem ko se politični akterji konzervativnega pola tokrat niso pretirano izpostavljali, pa je med progresivnimi zaznati precejšnjo mobilizacijo aktivistov političnih strank, ki znajo biti precej inovativni, in bi, tako kot Kordiševi Mi, socialisti, naganjali “fajmoštra iz spalnice”.

Znanost na strani kulture življenja

“To je naš že četrti Pohod za življenje v Mariboru, s katerim se odzivamo na krivične zakone, ki otrokom vzamejo življenje, še preden se rodijo. Letos shod poteka pod geslom, ki izhaja iz znanstvenega dejstva, da dvaindvajseti dan po spočetju otroku bije srce. Če bi namreč to bil le nek skupek celic, mu srce ne bi bilo,” je povedala ena glavnih organizatoric Pohoda Urška Cankar Soares.

Boj zagovornikov kulture življenja za pravice nerojenih otrok torej utemeljuje z znanostjo in pove, da gre za ljudi v zgodnji fazi razvoja: “To je tudi razlog, da se borimo za otroke in jim damo priložnost.”  Ena temeljnih premis pro-life gibanj je, da je nerojeni otrok živo človeško bitje, ki pa mu je odvzeta pravna subjektiviteta – ne le, da se ne more sam braniti, človeško dostojanstvo in pravice nerojenim otrokom po zakonu niti ne pripadajo.

Kot so napovedovali organizatorji Pohoda, je posebno pozornost pritegnil prav nekdanji nogometaš Marcos Tavares, ena največjih športnih ikon mesta, ki se je na shodu tudi srečal s somišljeniki. Njegova udeležba je Pohodu za življenje dala tudi močan simbolni poudarek, saj se Tavares politično ni opredelil, temveč je nastopil v vlogi javne osebnosti, ki kot vrednote poleg športa zagovarja tudi družino in vero.

Svojih pogledov ne skriva: “Zame kot kristjana je Jezus pot, resnica in življenje. Če bi vsi razmišljali tako, bi tudi drugače reagirali ob težavah in izzivih. Če namreč verjamemo, da je življenje najpomembnejše, bomo do drugih imeli drugačen, boljši odnos.”

Kdo naj odloča o čigavem telesu?

Na drugi lokaciji v mestu ob Dravi je bilo hkrati moč slišati drugačno retoriko. Medtem ko udeleženci Pohoda za življenje menijo, da ženska v primeru splava ne odloča le o svojem telesu, temveč tudi o telesu in življenju (oziroma smrti) drugega človeka, svojega otroka, pa so se na Slomškovem trgu so se zbrali podporniki pravice do splava.

Vtis je, da je šlo za politično oziroma strankarsko agitacijo, saj so se s svojimi stališči predstavili podmladki strank levega pola: Mlade Levice, Mladega foruma SD in Mladih Piratov. Njihovo sporočilo je bilo, da pravica do odločanja o rojstvu otrok spada med temeljne osebne svoboščine in da se država, politika ali Cerkev ne smejo postavljati nad odločitev ženske o lastnem telesu.

Splav v službi dnevne politike

Lana Nikolič iz Mlade Levice je na to temo povedala: “Pravica do splava pomeni pravico, da posameznica sama odloča o svojem telesu, svoji prihodnosti in svojem življenju. Ne partner. Ne država. Ne cerkev. Ne politiki.” 

Ob tem je podala svoje videnje, da naj bi bili “napadi na reproduktivne pravice pogosto povezani z napadi na druge pravice”, in s tem posega na polje slovenske dnevne politike: “Tisti, ki želijo omejevati pravico do splava, pogosto isti dan napadajo javno zdravstvo. Napadajo socialno in pravno državo. Napadajo delavske pravice. Napadajo pravice LGBTIQ+ skupnosti. Odvzemajo volilno pravico in uvajajo politično policijo.”

Dr. Branislava Vičar s Filozofske fakultete je na protishodu opozorila, da je treba kampanje proti splavu razumeti kot del “širšega političnega projekta”. Po njenem mnenju konzervativna gibanja ženske predstavljajo predvsem skozi njihovo reproduktivno funkcijo, s tem pa utrjujejo tradicionalni model družine in patriarhalne družbene vzorce.

Socialistke bi naganjale “fajmoštre iz spalnice”

O ostrem, skorajda paničnem nasprotovanju obravnave nerojenih otrok kot ljudi s pravicami smo že pisali. Njihova retorika je ostra, posplošena in pogosto vsebuje poglede, s katerimi pa se organizatorji in podporniki Pohoda za življenje ne strinjajo.

Tokrat so bile verjetno najbolj inovativne Kordiševe socialistke:

Pohod za življenje miri in pojasnjuje, da ne gre za odrekanje pravic, pač pa za izraz hvaležnosti za materinstvo in očetovstvo, ter za slavljenje življenja.

Okoli Pohoda za življenje kroži mnogo napačnih informacij.

To so dejstva👇🏻 pic.twitter.com/jWy4iV40eZ

— Pohod za življenje (@PohodZaZiv) June 19, 2026

Današnji mariborski dogodek je, kot smo že vajeni, jasno pokazal, da je vprašanje splava v Sloveniji ne le pravno, versko, kulturno ali medicinsko, ampak je predvsem na levem polu uporabljeno izrazito (dnevno)politično.