V Gazi se verjetno dogajajo vojni zločini, morda celo zločini zoper človečnost, a da tega ne bi ocenil za genocid, je v nedavnem intervjuju za TV Slovenija dejal nekdanji predsednik republike Borut Pahor ter požel pravi pogrom levega dela slovenske politike in medijev.
A ugledna profesorica mednarodnega kazenskega prava z univerze Ruhr v Bochumu dr. Sabine Swoboda, daje Borutu Pahorju prav. Tudi po njeno se v Gazi genocid ne dogaja.
Dr. Sabine Swoboda, profesorica mednarodnega kazenskega prava na Univerzi Ruhr v Bochumu, v intervjuju za spletno stran univerze pojasnjuje, ali dogodki v Gazi ustrezajo pravni opredelitvi genocida in kakšne so vloge mednarodnih sodišč v tem konfliktu.
Po mednarodnem pravu je za genocid ključna dokazana namera storilca, da fizično uniči določeno etnično, rasno, versko ali narodno skupino. »Za genocid ni nujno, da je kdo ubit. Potrebna je le dokazana namera,« poudarja Swoboda. Dejanja, kot so povzročanje hude telesne ali duševne škode ali ustvarjanje življenjskih pogojev, ki vodijo v uničenje skupine, zadostujejo. “Ampak pomembno je, da mora biti namen genocida edini verjeten motiv za nasilje.”
V primeru Gaze dr. Swoboda meni, da pogoji za genocid niso izpolnjeni. Izrael svoje vojaške operacije upravičuje s samoobrambo in reševanjem talcev, kar je po mednarodnem pravu dovoljeno, čeprav morda znotraj ožjih okvirjev, kot to Izrael počne v praksi. »Dokazovanje genocidne namere je zelo težko, še posebej pri državah,« opozarja. Čeprav nekateri izraelski politiki izražajo skrajna stališča, samoobramba ostaja verjeten motiv, kar izključuje genocid kot edino namero.
Južna Afrika je proti Izraelu vložila tožbo na Meddržavnem sodišču (ICJ), ki je naložilo preventivne ukrepe, kot je omogočanje humanitarne pomoči, zaradi »verjetnega tveganja« genocidnih dejanj posameznikov. »To ne pomeni, da ICJ potrjuje genocid,« pojasnjuje Swoboda. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) pa je zaprosilo za naloge za aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja, obrambnega minisa Galantuja in voditeljev Hamasa zaradi suma vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki so lažje dokazljivi. Swoboda dodaja: »Genocid je politično obremenjen izraz, ki otežuje diplomatske rešitve.«
Profesorica še opozarja, da mednarodno humanitarno pravo v vojni nadomešča človekove pravice z minimalnimi pravili, ki pogosto ne zadostujejo za zaščito civilistov. Poziva k posodobitvi pravil, da bi bolje odražala sodobne konflikte, kot je manipulativna taktika Hamasa z uporabo civilistov kot ščita.
Slovenski mediji govorijo o genocidu, narativ prevzema tudi javno mnenje
Kljub svarilom mednarodnih pravnikov, da z besedo “genocid” ne gre kar tako operirati, so številni slovenski mediji svojo sodbo že potegnili. Nacionalna televizija denimo genocida Izrael obtožuje z napisi v trdilni obliki ob poročanju iz Gaze in tudi v besedah voditeljev.
Da tovrstna propaganda ima učinke na javno mnenje, dokazuje javnomnenjska anketa Mediane za Delo, kjer se z oceno predsednice republike Nataše Pirc Musar, da se v Gazi dogaja genocid, strinja 64 odstotkov vprašanih, 23,2 odstotka se jih ne strinja, 12,8 odstotka vprašanih pa jih je glede tega neodločenih. Sankcije Slovenije proti Izraelu bi podprla polovica vprašanih.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki