Otroci v Gazi jedo bolje kot v Bolgariji?

7. 8. 2026, 17:42

2 minuti branja
Deli

Nova raziskava SMART (UNICEF) prinaša presenetljivo sliko prehranjenosti otrok v Gazi. Akutna podhranjenost je bila v času merjenja razmeroma redka, vendar obstajajo drugi rezultati, ki kažejo nekatere kronične prehranske težave in bolezni. Prebivalstvo je sicer odvisno od humanitarne pomoči, nad katero je monopol v veliki meri prevzel Hamas, ki njeno distribucijo uporablja kot vzvod obvladovanja ljudstva in povzročanja humanitarne krize.

Raziskava je zajela 2.089 gospodinjstev, v katerih so izmerili 1.335 otrok, mlajših od pet let. Podatke so zbirali v 147 skupinah na območjih Gaze in Severne Gaze, Deir Al Balaha ter Han Junisa in Rafe. Po predstavitvi prehranskega grozda je vzorec predstavljal približno 83 % prebivalstva. Zaradi varnostnih omejitev je bilo iz raziskave izključenih okoli 358.000 ljudi oziroma 17 % prebivalcev, predvsem na humanitarno nedostopnih območjih.

Po merilu razmerja med težo in višino je bilo akutno podhranjenih približno 0,5 % otrok. Deleži so se gibali med 0,2 in 0,8 %, kombinirano merjenje z obsegom nadlakti pa je pokazalo 1,3 % akutno podhranjenost. To pomeni, da na dostopnih območjih v času merjenja ni bilo razširjene akutne podhranjenosti.

Za primerjavo, ta v Egiptu znaša 2.9%, v Jordaniji 2 %, v Siriji nad 12% in celo v Bolgariji, članici EU 4 %.

Težave kljub temu obstajajo

Prehranska kriza pa vseeno obstaja. Približno 12,2 % otrok je zaostajalo v rasti, kar kaže na dolgotrajnejše prehransko pomanjkanje. Prenizko težo jih je imelo 3,9 %, štirje odstotki pa so bili pretežki. Le 30,3 % jih je prejemalo dovolj raznoliko prehrano, minimalno sprejemljivo prehrano pa zgolj 22,4 %.

Zaskrbljujoča je tudi obolevnost: drisko je nedavno prebolelo 37,1 % otrok, skoraj tretjina pa je imela vročino. Izključno dojenih je bilo samo 20,4 % dojenčkov, mlajših od šest mesecev.

Raziskava zato ne dokazuje, da v Gazi ni prehranske stiske, temveč da je humanitarna pomoč v času merjenja preprečevala množično akutno podhranjenost. Tudi IPC opozarja, da bi brez zunanje pomoči okoli 90 % prebivalstva znova ogrožala huda prehranska negotovost.