Padec Pavla Ruparja: “Pes, ki kljub brcam pride nazaj h gospodarju” stranko pospravlja v zmrzovalnik in prodaja pohištvo iz pisarne

»Nekoč sem rekel, da sem sam podoben večkrat napodenemu psu gospodarja! Pes mu nikoli ne zameri brce, palice, lakote […] Največja bojazen je, da takega kužka nekoč ne bo več nazaj, da ne bo več mahal z repkom, ker je odpustil pač pa bo izginil, šel svojo pot.« S temi besedami je Pavel Rupar 16. novembra lani nagovoril svoje privržence ob ugotovitvi, da nekateri udeleženci shodov, ki pripadajo drugim strankam, na njegove shode ne prihajajo več in ne delijo več njegovih objav.

Letos je »pes« iz prispodobe šel svojo pot in zbral 4.193 glasov ali 0,36 odstotka. Stranko zdaj »pospravlja v zmrzovalnik« in zapušča pisarno. Pohištvo iz pisarne pa prodaja, s čimer želi poplačati še odprte račune, ki so ostali v kampanji.

Ob tem je vendarle zanimivo, kako se je Janez Janša odpovedal svojemu nekdanjemu zavezniku, ki zdaj nima več vstopa v medije, na katere ima vpliv. Kako je ta razhod vplival na upokojenske glasove, ki so v veliki meri podprli Svobodo.

Proti pričakovanjem in precej pod radarjem je Pavel Rupar s svojo stranko Glas upokojencev Pavla Ruparja pred volitvami sestavil listo kandidatov, zbral podpise na upravnih enotah in nastopil na parlamentarnih volitvah 22. marca. In na njih dosegel četrti najslabši rezultat – 4.193 glasov oz. 0,36 odstotka, kar je ne le globoko pod pragom za vstop v Državni zbor, ampak tudi globoko pod pragom enega odstotka, ki zadošča za državno financiranje.

Stranka v zmrzovalnik, pohištvo naprodaj, na novih volitvah jih ne bo

Če je pred volitvami pravil, da ga ne zanima rezultat in tudi, da ne ciljajo na en odstotek za financiranje, pač pa na boj za njihov program in »če bodo [volivci] sprejeli ponujeno prav, če ne tudi prav, mi smo zadovoljni,« Tudi zdaj od tega bistveno ne odstopa, čeprav v objavah vodje stranke razočaranja ni mogoče povsem skriti.

Po nekaj prespanih nočeh in opravljeni analizi tako ugotavlja da želje po Glasu upokojencev ta trenutek ni. Kljub temu je ne ukinja, pač pa »zamrzuje do primernega časa, ko bi jo lahko zopet aktivirali.« Stranka tudi ni sprejela ponujenih odstopov Ruparja in več drugih funkcionarjev, ki tako ostajajo na »začasnih funkcijah«.

Prav tako bodo več izvajali aktivnosti, kot so protestni shodi, saj so jim tri leta protestiranja »prinesla hudo razočaranje.« Boj za upokojence prepuščajo tistim, ki so jim upokojenci na volitvah dali glasove.

Sami so sicer prepričani, da so ključno prispevali k rezultatu dveh referendumov in izvolitvi Zale Tomašič v Evropski parlament. Prav tako se samostojno ne nameravajo podati na morebitne ponovljene volitve. Zapirajo tudi pisarno, ki so jo imeli na Prešernovi cesti 5 v Ljubljani in z odprodajo pohištva iz pisarne ter zbiranjem donacij skušajo poplačati še ne plačane račune iz volilne kampanje.

Ko so jih potrebovali, so jih izkoristili, »ko smo jim odveč, samo čakajo, da nas pogubijo«

Rupar je tudi pojasnil, da shodi, ki jih je organiziral, niso bili namenjeni nobenemu funkcionarju ali stranki, temveč boljšemu življenju ljudi. Slab rezultat pripisuje tudi ocenam, da je kruhoborec, ki mu diši državni denar, torej financiranje, ki ga stranka prejme od države, če zbere vsaj en odstotek glasov na volitvah v Državni zbor. »Žal nam je, da so to počele medijske hiše na desni in ljudje, ki so se več let “napajali” na naših žuljih,« še dodaja v enem od svojih povolilnih zapisov na Facebooku.

Kot pravi so trikrat podpirali druge, kjer so dobrodošli, ko jih rabijo, po tem pa jim »postanejo odveč in bi jih najrajši pogubili.«

»Z Janšo se nisem razšel«

Rupar sicer zase pravi, da nikoli ni v življenju z nikomer prekinil, čeprav je skoraj v vseh primerih, ko je s kom sodeloval, prišlo do sporov, celo v lasni stranki oz. organizaciji Inštitut 1. oktober je v preteklosti že prišlo do napetosti in razhodov.

Kot pravi, so bili tako v SDS kot tudi v medijih prepričani, da shode, ki jih organizira, dela zanje. Po tem, ko so ugotovili, da ne dela zanje, pa ni bilo več spodbude njihovim simpatizerjem, da se še udeležujejo shodov, ki so bili sprva široko podprti s strani medijev, blizu SDS.

Na prvem shodu, ki je potekal 23. januarja 2023 je bil deležen televizijskih prenosov, tako Nove24Tv kot tudi TV Slovenija, takrat še pod vodstvom Uroša Urbanije. Ko pa so ustanovili stranko, so medijski žarometi nenadoma ugasnili in za leve medije je postal janšist, za desne izdajalec.

Rupar pravi celo, da Janeza Janše sam ni povabil na shod, na katerem je Janša nato govoril, pač pa da je Janša sam prišel do njega, da bi želel spregovoriti na shodu. Prepričan je tudi, da je prav zaradi tega nastopa izgubil veliko levih volivcev, razočaranih volivcev Svobode, ki so ga do tega trenutka podpirali.

Pes, ki kljub brcam pride nazaj h gospodarju, dokler enkrat ne pobegne

V enem od zapisov na Facebooku iz novembra lani samega sebe celo primerja s psom, ki ga gospodar večkrat napodi, a se ta vedno vrne h gospodarju. »Pes mu nikoli ne zameri brce, palice, lakote. In da vedno pride nazaj k hiši, vedno pozabi gorje, ki mu ga je dal gospodar in vedno od veselja maha z repkom, ker je vedno vesel. In se vedno veseli, če ga poboža po glavi, mu nameni lepo besedo in nikoli ne pomisli, da ga bo zbrcal še petič, šestič.. Največja bojazen je, da takega kužka nekoč ne bo več nazaj, da ne bo več mahal z repkom, ker je odpustil pač pa bo izginil, šel svojo pot.

Na očitke, da drobijo glasove na desni, pa Rupar odgovori z drugo primerjavo. »Imaš reveža, ki ima kos kruha in bogataša s polno mizo. Pa bogataš reče revežu, daj mi še ta kos kruha, da se bom nažrl, ti pa umri. Namesto, da bi raje on dal pol klobase, in bi si revež opomogel.«

Tako celo sam oceni, da so zanje stran vrženi glasovi tisti, ki so jih pridobili za Zalo Tomašič, ker jim kljub njihovim pričakovanjem ni financirala pisarne v Ljubljani. Namesto tega nima več dostopa do Nove24TV.