Petkova ustanovna seja državnega zbora ne bo zgolj formalni začetek novega mandata, temveč prvi jasen pokazatelj, kdo v Sloveniji dejansko razpolaga s potencialom, da prevzame oblast.
Ključno vprašanje ostaja preprosto, kdo lahko zbere potrebnih 46 glasov.
Ravno zato bo šlo za prvi pravi test razmerji po volitvah v petek, ko bo konstitutivna seja državnega zbora. Izvolitev predsednika DZ-ja je ključna, saj sproži ustavne roke za oblikovanje vlade. V ospredju se v zadnjih dneh kot najbolj “vročega” kandidata omenja Janeza Ciglerja Kralja, nekdanjega ministra za delo, socialne zadeve in enake možnosti v 3. vladi Janeza Janše, sicer kandidata iz vrst desno sredinske NSi, ki formalno ne sodeluje v pogajanjih z Golobom.
Njegova morebitna izvolitev bi nakazala, da se v ozadju nasproti trenutni vladi, ki opravlja tekoče posle, oblikuje širša operativna večina, ki presega trenutno deklarirane politične bloke.
Golob ponudil razrez ministrstev
Pred petkovo sejo pa je odhajajoči premier Golob v javnost posredoval svojo enačbo sestave koalicije, ki jo (napačno) imenuje “vlada narodne enotnosti”. Med 6 od 7 parlamentarnih strank (izključil je drugo uvrščeno SDS) je razdelil 16 resorjev, in sicer bi jih sedem pripadlo Svobodi, NSi, SLS in Fokus bi dobili tri ministrstva, SD dve, Demokrati Anžeta Logarja dve, Levica in Vesna skupaj pa dve ministrstvi. Takšna razdelitev pomeni, da bi tri stranke (Svoboda, SD in Levica) obdržale večino resorjev, pod svojo kontrolo bi zadržali več kot dve tretjini ministrstev, čeprav bi jim vladno minimalno večino zagotavljala ravno četrta ali peta koalicijska stranka.
Politični analitiki opozarjajo, da razprave o kadrovskih razdelitvah potekajo še pred jasnim dogovorom o večini. Podoben vzorec je Slovenija že videla leta 2012, ko je Zoran Janković kot relativni zmagovalec prav tako razpravljal o razdelitvi funkcij, preden si je zagotovil zadostno podporo, zaradi česar se je prvič v samostojni Sloveniji zgodilo da na glasovanju kandidat za mandatarja ni dobil zadostne podpore.
Če bo predsednik DZ -ja postal poslanec stranke, ki sploh ne sodeluje v pogajanjih, bo to Golobu otežilo že tako težaven poizkus da ko relativni zmagovalec volitev sestavi vlado . To kaže na odprto politično situacijo, kjer se lahko večina oblikuje šele skozi konkretna glasovanja.
Golob je v razrez resorjev vključil trojček, čeprav je ta dal že večkrat javno vedeti, da se v njegovi vladi ne vidi.
“Skupna lista NSi, SLS in Fokus z Gibanjem Svoboda in Robertom Golobom ne deli skupnih vrednot, prav tako se bistveno razlikujemo v programskih ciljih,” so danes ponovno zapisali ob odklonitvi nove ponudbe.
Svoboda jim je vrnila z očitkom, da “ne glede na različne poglede znotraj političnega prostora in osebne preference, v stranki Svoboda ocenjujemo, da smo vse parlamentarne stranke, ki smo na letošnjih volitvah prejele zaupanje volivk in volivcev, dolžne to voljo tudi spoštovati.”
Delnice Ciglerja Kralja kotirajo visoko, ker so v zadnjih dneh NSi , Demokrati in Resni.ca napovedali osnovanje t.i tretjega bloka, kar nekateri vidijo kot enega prvih korakov k sestavi desnosredinske vlade.
Ključno dejstvo, ki ga ob Golobovih PR akrobacijah ne smete spregledati, namreč ostaja,
Naročniška vsebina
Takšna “ponudba” zato ni resno pogajanje, ampak politični signal – predvsem volivcem, v smislu “še sem tu” in “drugi se pogajajao s figo v žepu”, veliko bolj kot partnerjem, ki to niti niso.
Komentirajo lahko naročniki