Kljub petkovi drami koalicije še ni. Na obeh straneh iščejo krivca, če je ne bo

Po izvolitvi Zorana Stevanovića na mesto predsednika Državnega zbora z 48 glasovi iz vrst desnice se je za trenutek zdelo, da je koalicija že sestavljena in da je kandidatura Janeza Janše za predsednika vlade le še vprašanje formalnosti. A po nekaj prespanih nočeh situacija ni enostavna, njen razplet pa vse prej kot očiten.

Ta trenutek je jasno, da v Državnem zboru obstaja udobna večina 48 glasov, 50, če ji dodamo še poslanca manjšin, za desno-sredinsko koalicijo. Vprašanje pa je, če je glasov dovolj tudi za izvolitev Janeza Janše.

Medtem puške v koruzo niso vrgli niti v petek vidno šokirani Svobodi, kjer naj bi sicer z na videz slabšimi kartami igrali na vse ali nič. Neuradno se govori tudi o milijonskih zneskih.

Janez Janša naj bi trenutno še preračunaval, ali naj se poda v sestavo četrte koalicije na osnovi sestave Državnega zbora, kakršno so dale marčevske volitve, ali ne. Prav tako še nismo priča intenzivnim koalicijskim pogajanjem, tako naši viri, ki bi potekala v zakulisju Golobovega poskusa sestavljanja koalicije, temveč so potencialni partnerji v morebitni desno-sredinski koaliciji še v fazi tipanja terena.

Bo Janša zavozil desno vlado, če ne bo 48 podpisov pod kandidaturo?

Čeprav je jasno, da v Državnem zboru obstaja solidna večina 48 poslancev, ki bi podprli desno-sredinsko vlado, ni jasno, ali lahko kot mandatar na vseh 48 računa tudi Janez Janša, ki naj bi za sestavljanje vlade postavil pogoj, da se pod njegovo kandidaturo podpiše vseh 48 poslancev.

Vsaj dva poslanca Demokratov naj bi imela težavo s podpisom pod Janševo kandidaturo. Čeprav sta dala svoja glasova za Stevanovića, kar razkrivajo označene glasovnice na tajnem glasovanju, naj njuna podpora Janši ne bi bila zagotovljena.

A tudi brez niju bi Janša ta trenutek še vedno lahko dostavil 46 glasov za mandatarstvo. Prav tako zaenkrat oba poslanca ostajata del poslanske skupine Demokratov in naj bi z vlado tudi bila pripravljena sodelovati.

Zato po svoje čudi sorazmerna pasivnost Janše pri sestavi vlade. Po nekaterih ocenah se brez 48 podpisov boji, da morda ne bi zbral potrebnih 46 glasov, s čimer bi bila perspektiva mandatarstva zanj v veliki meri zaključena. Zato naj bi sam špekuliral, da bi lahko na predčasnih volitvah ali po še enem mandatu levičarske vlade dosegel zase več.

Pri čemer sta oba scenarija lovljenje goloba na strehi, namesto sprejeti vrabca v roki.

Za Janšo bo ključna percepcija, kdo bi lahko zavozil vlado

V primeru, da Janša ne sestavi vlade, bo za SDS ključno prikazati, da krivec za sestavo vlade ni Janez Janša, ali stranka SDS, ki ni bila zmožna ponuditi mandatarja z dovolj glasovi, pač pa volivci, ki jim je očitno še predobro pod davčnim primežem levih vlad, da niso Janše pripravljeni podpreti v zadostnem številu. Pa tudi nezanesljivi koalicijski partnerji, češ, ne bomo spet krizno reševali države, da potem naslednja leva vlada pobere smetano.

Medtem je jasno, da trojček okoli NSi, SLS, Fokus pogajanja vodi v smer desno-sredinske vlade, ki bi jo lahko vodil Janez Janša, kdo drug iz SDS, v skrajnem primeru pa celo kdo iz NSi. A to šele v primeru, da v SDS ne bi našli ali želeli dati primernega kandidata.

Tako Demokratom kot Resnici je bližje desno-sredinska vlada. Demokrati naj bi se po zadnjih informacijah tudi notranje stabilizirali in se postavili na pozicijo, da na predčasne volitve ne bodo šli. Če bi puško v koruzo vrgel Janša, pa naj bi bili odprti tudi za pogajanja za levo vlado.

Golob dela vse, da bi desno vlado preprečil

Bistveno bližje sodelovanju z desnosredinsko vlado so tudi v Resnici, kjer je še vedno v igri predvsem »pogodbena rezerva« dodatno pa naj bi od sodelovanja z Golobom Resnico odbilo prav zlivanje gnojnice po Stevanoviću na ustanovni seji Državnega zbora in v aktualni vladi naklonjenih medijih. Na pripravljenost podpreti Janšo kaže tudi izjava Stevanovića, da notarsko overjena izjava nima več veljave.

Hkrati pa naj bi pri Golobu na vse pretege iskali morebitne šibke člene katere od strank sredinskega trojčka. V NSi, SLS, Fokus so trenutno konsolidirani in stabilni, kot že dolgo ne, kar naj bi se pokazalo tudi na nedavnem svetu stranke. Poslansko skupino naj bi vsaj začasno stabiliziral tudi Logar, čeprav je tam stabilnosti manj. Prav Demokrati naj bi bili največja tarča ponudb morebitnih prestopov. A niso edini.

Neuradno pa naj bi poskusili s ponudbami, ki se jim ni mogoče upreti zmamiti na svojo stran enega poslanca Resnice. Katerega, ni znano, se pa na več koncih omenja blokirane račune, ki bi se lahko rešili.

V želji, da ostanejo na oblasti, se neuradno krožijo špekulacije o sedem mestnih zneskih, ki naj bi bili pripravljeni za morebitne prestopnike.

Kako se bo osamosvojitelj zapisal v zgodovino in poslovil

Trenutno se tako predvsem čaka, kakšno potezo bo potegnil Janez Janša. Bo tvegal in poskusil sestaviti koalicijo, ali čakal na boljše čase, ki jih morda še dolgo ne bo. Morebitna leva vlada pa bo tako predvsem posledica njegove preračunljivosti in želje, da ohrani primat na desni in ostane edini možni kandidat za mandatarja, četudi se po mandat na koncu niti ne poda.

Razočaranje, ko bi zaradi »preseravanja« s številom glasov viška za sestavo vlade, desna sredina zapravila možnost sestave vlade, bi bilo precejšnje. Vprašanje je samo, ali ga Janša lahko usmeri v partnerje, ali ga bo »kasiral« sam. Tudi zato ostaja špekulacija, da se bo po mandat vendarle podal, čeprav je ta trenutek to vse prej kot gotovo.