Odpisani kandidat za ustavnega sodnika dr. Ciril Keršmanc je na vodjo Inštituta 8. marec Nika Kovač naslovil pismo, v katerem ji očita, da je s svojo organizacijo posegla v njegovo kandidaturo brez osnovnega preverjanja dejstev ali možnosti, da bi se sam odzval.
Po njegovih besedah se je namesto dialoga in preverjanja informacij sprožila javna diskreditacijska kampanja, ki je temeljila na interpretacijah, iztrganih iz konteksta, ter na širjenju, kot pravi, neresničnih ali zavajajočih trditev o njegovih stališčih. Takšen pristop označuje kot neposreden udarec njegovi strokovni integriteti in pravici do izjave.
Keršmanc trdi, da je bil v javnosti in političnih krogih predstavljen kot ideološko sporen kandidat, še preden bi ga kdorkoli iz inštituta sploh kontaktiral. Namesto preverjanja pri viru naj bi sledilo širjenje »fake news«, ki so po njegovem ustvarile vtis, da ogroža pravice žensk in LGBTQIA+ skupnosti.
Prav zaradi tega, piše, se je odločil Kovačevi neposredno odgovoriti in javno pojasniti svojo plat zgodbe – ne le kot kandidat, temveč kot sodnik, ki verjame, da morajo tudi v politiki in civilni družbi veljati enaka pravila poštenega postopka kot v sodni dvorani.
Dr. Ciril Keršmanc v pismu piše, da je na na predstavitvah poslanskim skupinam dosledno ponavljal ista stališča – poudarek na kulturi dialoga, argumentirani razpravi, transparentnosti in svobodi izražanja. Izrecno je zavračal ideološke predalčke levo/desno ter poudarjal, da mora sodnik izhajati iz ustavnih vrednot, ne iz političnih taborov. Govoril je o podpori pravici do splava, o potrebi po zakonski ureditvi občutljivih vprašanj zaradi varovanja zdravja ljudi ter o svobodi izražanja kot temeljni ustavni pravici. Svoje svetovnonazorsko izhodišče je opisal kot agnostično in skeptično do »absolutnih resnic«.
“Vsem sem to zgodbo povedal kot osnovo, da bodo lažje razumeli moje in verjamem skupno izhodišče, da vrednostno vedno podpiram normativno ureditev, ki zasleduje cilj zmanjšanja tveganja za zdravje in življenje ljudi (pa naj gre za pravico do splava, legalizacijo konoplje ali PPKŽ). Povedal sem moje mnenje, da ne pričakujem, da bi moralo ustavno sodišče še kdaj odločati o tem ali imamo zapisano “pravico do splava” v ustavi, ker je to jasno in da se bo kvečjemu odločalo o niansah, tako kot v tujini,” je zapisal Keršmanc in dodal, da je na vprašanje, kako bi se sam glede tega odločil odgovril, da se “vedno odločam na podlagi argumentov. So namreč meje do kje sodnik lahko vnaprej zavzame vrednostno izhodišče, kje pa njegovo vnaprejšnje izjavljanje o konkretnih vprašanjih že preraste v razlog za njegovo izločitev. Tega se zavedam, ker sem sodnik.”
Nato pa se vključi Inštitut 8. marec, ki razpihuje “fake news”
Prelom odnosa koalicije se je po njegovem zgodil, ko se v postopek vključi Inštitut 8. marec pod vodstvom Nike Kovač. Keršmanc trdi, da je bila proti njemu sprožena javna kampanja, še preden bi ga kdo iz inštituta sploh kontaktiral ali preveril njegove dejanske izjave. Ključni očitek je, da so se po medijih in političnih krogih začele širiti interpretacije njegovih stališč, ki naj bi ga prikazovale kot nevarnega za pravice žensk in LGBTQIA+ skupnosti – čeprav sam zatrjuje, da je poslancem povedal prav nasprotno.
Jedro njegovega očitka ni le vsebina kritik, temveč metoda: razširjanje informacij brez preverjanja pri viru. To označi kot »fake news« pristop – najprej javna obtožba, šele potem (če sploh) možnost odziva. ““Fake news” ogroža svobodo izražanja, tveganje da smo sami propagator “fake news” pa je mogoče omejiti tako, da se preveri izvor pri viru in da možnost odziva nasprotni strani, še posebej če gre že na prvi pogled za vrednostna stališča nasprotne strani. To je integritetno pričakovano ravnanje. Razširjali ste “fake news”, svojega vira in nagibov niste kritično ovrednotili, mene niste vprašali za odziv in ste me s tem prikrajšali za pravico do izjave ter popolnoma objektivizirali, “ je zapisal v pismu.
Po njegovem je bil s tem izločen iz dialoga in reduciran na objekt politične kampanje. Namesto soočenja argumentov naj bi šlo za ustvarjanje moralne panike in vtisa, da je ideološko sporen ali celo sovražen do določenih skupin.
“Od Vas glede na Vaše izkušnje tega nisem pričakoval”
V besedilu večkrat opozori na razliko med legitimno vrednostno razpravo in »character assassination«. Če bi šlo za nestrinjanje z njegovimi stališči, bi to razumel kot del demokracije, piše Keršmanc. Problem pa vidi v tem, da se je o njem govorilo brez njega, z nepreverjenimi informacijami in z namenom vplivanja na politični izid glasovanja. Takšna taktika po njegovem ruši integriteto postopka – podobno kot bi v sodnem postopku nekoga obsodili na podlagi govoric.
“Vaš odziv bo pokazal ali je šlo pri vaši kampanji zgolj za iskreni vrednostni žar in ste se prehitro brez kritičnega razmisleka pustili instrumentalizirati določeni manjšinski politični opciji, ki je našla način, da poruši integriteto postopka v Državnem zboru v teku, kjer zaradi kogentno predpisanega tajnega postopka glasovanja ne bi mogla uspeti s svojimi političnimi stališči, ali pa za kaj drugega … v tem drugem primeru ste isti kot tisti, katerim vi pripisujete netransprentno delovanje in pritlehne metode diskreditacije,” Niki Kovač očita v pismu.
Zgodba se tako iz njegove perspektive bere kot prehod od strokovne kandidature k politično-medijskemu obračunu: od argumentov k etiketiranju, od dialoga k pritisku javnega mnenja. Njegov zaključek je, da je bil tarča organizirane kampanje, ki ni temeljila na preverjenih dejstvih, temveč na selektivnih interpretacijah, katerih cilj je bil omajati njegovo osebno in strokovno kredibilnost ter s tem preprečiti njegovo izvolitev.
“Da zaključim, od Vas, tudi glede na Vaše osebne izkušnje s pritlehnimi diskreditacijami zoper Vas, zaradi katerih gotovo veste kako sem se počutil sam pretekli teden, ko sem bil zreduciran na objekt, in Vaše deklarirane vrednote proti objektivizaciji, tega nisem pričakoval. “Ko sovražimo zlo zmaguje, ko smo tiho prav tako.” Nikoli ni prepozno. Pika,” za konec še napiše Keršmanc.
Nesprejemljivo se jim zdi njegovo stališče, da “lahko ustavno sodišče javno financiranje omeji ali pa ga celo v celoti odpravi za določene primere.” Zmotile so jih njegove besede, da se o prepovedi pravice do splava na ustavnem sodišču ne more razpravljati, temveč “da bi pa se kvečjemu lahko odločalo o obsegu njenega financiranja iz javnih sredstev.”
Po mnenju Inštituta 8. marec je dr. Keršmanc s svojim pisanjem “dokazal, da je neprimeren za ustavnega sodnika”.
dr. Cerar: Če bomo tako nadaljevali, se bo moralo pravo ves čas podrejati politiki
Glede ravnanja oblasti pri izbiri kandidatov in nato do zavračanja dr. Keršmanca je bil v oddaji Odmevi pred dnevi zelo kritičen ustavni pravnik dr. Miro Cerar. Opozoril je na tri probleme, ki so se pojavili: nedostojen odnos do kandidatov, kritika kandidata brez preverjanj, če je res na mestu ter da se brez sramu od kandidata zahteva kakšne ideološke podstati mora biti.
“Kakšen videz pa je to, da nekoga, ki bo ustavni sodnik, ki mora biti nepristranski in mora soditi po ustavi in po pravnih kriteriji, da mora že naprej povedat, kako se bo ideološko obračal. To je meja, ki smo jo pristopili. Če bomo šli v to smer, se bo pravo začelo popolnoma podrejati politiki …”
Kako vnovične zaplete pri imenovanju ustavnih sodnikov komentira ustavni pravnik dr. Miro Cerar? pic.twitter.com/5QfHtuzTOt
— Odmevi (@TVOdmevi) January 30, 2026
kjkj
En odgovor na “Odpisani kandidat za ustavnega sodnika piše Niki Kovač: pomagali ste razširjati “fake news”, da bi dosegli mojo diskreditacijo”
Gospod ni dolžan nobenemu dajati opravičila oz pojasnila, kaj je bilo rečeno in kaj ne. Sploh pa ta naduta srenja, ki ga je onemogočila in hkrati oblatila, tega ni vredna.
Ob poslušanju dveh, enega iz NSi in druga in Svobode, se čliveku želodec obrne. Ta, iz NSi ni zmogel jasne obsodbe, da se z ljudmi, kandidati, ki so v življenju nekaj naredilk, takk ne dela. Namesto tega neko frazersko momlanje. In ona iz Svobode, da je ni sram, da so podlegli nekemu obrekovanju in potem lažejo, kako so za….blablabla.
Komentirajo lahko naročniki