Slovenski premier Robert Golob je sprožil burne odzive z napovedjo možnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, potem ko je parlament podprl posvetovalni referendum o povečanju obrambnih izdatkov na 3 % BDP do leta 2030. Dogodek je prišel tudi v mednarodne medije, kot je Politico.
Slovenski politični analitiki opozarjajo, da Golobova politična neizkušenost – v vrhunsko politiko je vstopil šele leta 2022 – vodi v tvegane odločitve, ki bi lahko ogrozile varnost države. Obrambna strokovnjakinja Jelena Juvan je vlado obtožila neodgovornosti, saj naj bi z referendumom reševala notranjepolitične spore. »Mislim, da je to zelo nevarno in neodgovorno s strani naše vlade, saj se dejansko igrajo na srečo s prihodnostjo naroda, še posebej glede na majhnost Slovenije in pripravljenost naših oboroženih sil. In s tem poskušajo reševati notranje politične spore, kar je neprimerno,« je povedala za Politico.
Poslanec Evropskega parlamenta Matjaž Nemec iz vrst Socialnih demokratov je dejal, da je bila Golobova odločitev “čustvena, prenagljena in nestrateška”, in dodal, da njegova stranka meni, da razprava o članstvu v Natu v tem trenutku ni pametna.
Medtem članica Golobove stranke, evropska poslanka Irena Joveva, trdi, da je predlog referenduma premišljena poteza pred parlamentarnimi volitvami spomladi 2026, kjer Svoboda zaostaja za opozicijsko SDS Janeza Janše.
Politični znanstvenik Miro Haček pa opozarja, da bi referendum lahko postal poligon za zunanje vmešavanje, zlasti Rusije, saj Slovenija velja za eno bolj proruskih članic EU. Čeprav je referendum posvetovalen, bi negativen izid lahko sprožil “brexit” scenarij, kar bi imelo daljnosežne posledice za državo, ki trenutno za obrambo namenja le 1,29 % BDP, kar je daleč pod Natovim ciljem.
Komentirajo lahko naročniki