Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v državnem zboru uspešno prestala interpelacijo, ki sta jo proti njej vložili poslanski skupini NSi in nepovezanih poslancev. To je bila prva interpelacija, vložena proti kateremu od ministrov Levice, v tej vladi so trije.
Od 73 prisotnih poslancev je za razrešitev Vrečkove glasovalo 27, proti pa 46. Opozicija ji je očitala negospodarno ravnanje z javnimi sredstvi, sprejemanje škodljivih zakonov, politično kadrovanje in vnašanje delitev v družbo, medtem ko je ministrica očitke zavrnila in poudarila dosežke svojega mandata.
Interpelacija ministrice Aste Vrečko je sledila referendumu, na katerem so volivci zavrnili zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Poslanka NSi Iva Dimic je ministrici očitala, da je združitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije razvrednotila osamosvojitveni proces, ter opozorila na netransparentnost in strokovno sporne odločitve pri prenovi SNG Drama Ljubljana. Kritizirala je tudi selitev Drame v prostore na Litostrojski cesti z visoko najemnino in neupravičeno izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, kar je označila za politično klientelizem.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko ostaja na položaju. Slaba popotnica za slovensko kulturo.
🎥 @iva_dimic44967 @AlexRebersek @jciglerkralj #interpelacija #kultura #seja pic.twitter.com/t3TsKBVyOf
— NSi (@NovaSlovenija) July 10, 2025
V sklepnem delu pa je dejala, da današnja interpelacije ministrice “ni političen akt, je izraz zaskrbljenosti nad smerjo, v katero se pod njenim vodstvom potiska slovensko kulturo, nacionalni spomin in javni prostor”. Ter da interpelacija ni le zahteva po politični odgovornosti ministrice, je tudi poziv k temu, “da kot družbo ponovno začnemo spoštovati svoje korenine, zgodovine in skupno prihodnost”.
Poglabljanje družbenih delitev in politiziranje kulturnega prostora
Vodja nepovezanih poslancev Anže Logar je dodal, da ministrica s svojimi odločitvami poglablja družbene delitve in politizira kulturni prostor, med drugim z imenovanjem ideološko opredeljenih posameznikov v razpisne komisije. “V številnih razpisnih komisijah so se pojavila imena političnih aktivistov in publicistov z ideološko močno opredelitvijo, kar sproža vprašanje o strokovni presoji razpisnih odločitev. Popolnoma pa so politično izključeni strokovnjaki, ki ideološko niso stoodstotno umerjeni z vladno koalicijo, kar pomeni, da z ministrstva prihajajo slabi predlogi”, je sklenil.
dr. Anže Logar: Kadrovanje poteka izrazito politično. Najbolj očiten je primer Cankarjevega doma. Najprej je zamenjala svet zavoda, ki je izglasoval podporo direktorici Cetinski. Na čelo zavoda je nato imenovala gorečega podpornika svoje stranke, direktno iz kabineta ministrice.… pic.twitter.com/JAFvtoClGx
— Demokrati (@DemokratiSLO) July 10, 2025
Izrazito odklonilen odnos države do spoštovanja in ohranjanja pomembnih kulturnih spomenikov
V Sloveniji je več kot 2000 cerkva, mnoge od njih pa predstavljajo edinstvene kulturne spomenike. Večino cerkva vzdržujejo verniki in Cerkev sami, za nekatere res posebne cerkve pa nekaj denarja občasno prispeva tudi država. A tudi tukaj je odvisno, kateri minister vodi ministrstvo za kulturo.
Ministrstvo pod Vrečkovo je zavrnilo sanacije fasade Marijinega svetišča na Gorci, čeprav gre za eno najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Enako je ministrstvo ravnalo pred dvema letoma, ko se je župnija Sv. Peter – Malečnik, ki upravlja z obema cerkvama, prijavila na razpis za obnovo fasade župnijske cerkve Sv. Petra. V župniji poudarjajo, da takšnih odločitev ministrstva, ki naj bi skrbelo za kulturno dediščino, ne razumejo.
Vse je v najlepšem redu
Vrečkova je v odgovoru poudarila, da je njeno ministrstvo sprožilo največji investicijski cikel v obnovo kulturne dediščine od osamosvojitve, s čimer se krepi celoten kulturni sektor. Odbila je očitke o nepravilnostih pri prenovi SNG Drama, ki je po njenih besedah nujna zaradi dotrajanosti prostorov, in zavrnila kritike o združitvi muzejev, saj naj bi ta zagotovila strokovno obravnavo osamosvojitve. Glede Prešernove nagrade je poudarila, da računsko sodišče ni ugotovilo nepravilnosti.
Danes sem v Državnme zboru, kjer imam interpelacijo
Kultura je kritična do vsakršne oblasti, da svet okoli nas preizprašuje in nam kaže vizije, kako je ta svet lahko drugačen, solidaren, vključujoč, prijazen. In to je nujno v vsaki demokratični družbi. Desnica pri nas ne razume… pic.twitter.com/Xu76gMZOMO
— Asta Vrečko (@AstaVrecko) July 10, 2025
Glede očitane ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve je opozorila, da ni ustavno sporna. Obžalovala je, da je bil muzej narejen na hitro in slabo, deloval je v najetih prostorih, neprimernih za muzejsko dejavnost. Ni imel zbirke, zaposleni niso bili ustrezno usposobljeni, hkrati pa je bil “nespodoben” glede na pomen zgodovinskega obdobja, ki ga je predstavljal, je naštela.
Tudi ministrica Asta Vrečko je tako kot minister Poklukar, popihala iz dvorane in prišla nazaj v trenutku, ko sem zaključil z razpravo!
Ko zmanjka argumentov, zbežijo.Če bo šlo tako naprej, bom na naslednji interpelaciji sam v dvorani. 🤷♂️ pic.twitter.com/SxBzBMioFD
— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) July 10, 2025
Predvidljiv rezultat
Opozicija (NSi, SDS in Demokrati) je interpelacijo podprla, medtem ko so koalicijske poslanske skupine (Svoboda, SD, Levica) ministrici izrazile podporo in izpostavile njene dosežke, kot so podpora samozaposlenim, digitalizacija kulturne dediščine in sprejetje zakona o javni rabi slovenščine. Poslanka Svobode Sara Žibrat je interpelacijo označila za politični manever, ter da gre pri današnji interpelaciji za kopijo interpelacije vlade pod vodstvom Roberta Goloba, ki jo je zaradi združitve omenjenih muzejev leta 2023 vložil opozicijski SDS.
Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa je poudaril, da sta umetnost in kultura tista točka v družbi, ki kritizira vsako oblast, ob kar pa se je spotaknil poslanec SDS Andrej Hoivik.
Kakšna laž dr. @Matej_T_Vatovec.
Če bi spodnje držalo, bi od srede, 25. 6., ulice Ljubljane gorele s strani kulturnikov zaradi zaveze 5 % BDP-ja za @NATO.
Ker so “pravi” na oblasti, ulice samevajo. Do prihoda nove, vsebinsko polne vlade @JJansaSDS, ki bo (po)skrbela za celotno… pic.twitter.com/jzLMxmK4iC
— Andrej Hoivik 🇸🇮 (@andrejhoivik) July 10, 2025
Ob interpelaciji ministrice za kulturo Aste Vrečko, skupaj dvanajste proti Golobovi vladi oz. njenim ministrom, v oči bode zanimivo dejstvo, da je bil tokrat prvič interpeliran kateri od ministrov najbolj radikalne vladne stranke, Levice. To je po treh letih in pol na oblasti toliko bolj nenavadno, ker je ravno najmanjša koalicijska stranka tista, ki ima največji ideološki vpliv v tej koaliciji. Obenem pa je, za razliko od Socialnih demokratov, tesno zlizana s Svobodo.
Nekdo je ravno danes, ko bruseljski Politico z nejevero in začudenjem piše, da v Sloveniji v tem občutljivem času dejansko razmišljajo o referendumu glede izstopa iz zveze NATO, tvitnil, da je Levice in njenih podpornikov tako malo, pa Sloveniji povzročajo tako veliko škodo.
Ocena ni daleč od resnice.
Naročniška vsebina
Roko na srce, če bo radikalnim levičarjem na naslednjih volitvah spodletelo, bodo za njimi jokali le redki. Morda zgolj tisti, ki z njihovim posredništvom lepo in udobno živijo na račun davkoplačevalskega denarja. Tako udobno, da se jim ob zgodovinski “militarizaciji Slovenije”, kot bi sami to imenovali, ne ljubi niti goniti pedal po ljubljanskih uličnih ravnicah.
Naj se sliši še tako groteskno, je morda največji uspeh Aste Vrečko in Levice v tem mandatu, da ob napovedi več kot štirikratnega povečanja proračuna za oboroževanje Ljubljana ne gori, Slovenija pa ni označena za vojaško diktaturo.
Komentirajo lahko naročniki