Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili predlog sprememb zakona o urejanju trga dela, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Predlog bo po besedah ministra za delo Luke Meseca izboljšal socialno varnost brezposelnih, povečal delovno aktivnost starejših brezposelnih ter preprečeval predčasno upokojevanje.
S tem se v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov ne strinjajo. Menijo celo, da je zakon škodljiv in neustrezen z več vidikov, saj bo poslabšal dostop do kadrov in še povečal stroške davkoplačevalcev, zaradi višjega nadomestila za brezposelnost pa predvsem poskrbel za manjšo motiviranost zaposlenih.
Morda pa je rešitev za slovenske podjetnike predvsem prenos podjetja ali delovne sile v tujino, kar jim je kot optimizacijo predlagal kar sam premier Robert Golob.
Osnutek novele zakona bi morali sindikati, delodajalci in vlada obravnavati že na seji Ekonomsko-socialnega sveta minuli petek, a se je zaradi nasprotovanja finančnega ministrstva predlaganemu zvišanju nadomestila za brezposelnost zapletlo, zato je bila ta točka umaknjena z dnevnega reda.
Ministrstvo z novelo namreč predlaga zvišanje najnižjega in najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek bi tako po novem znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti.
Zmanjšanje motivacije in povečanje stroškov
V SBC so se na to že odzvali s kritiko, saj bo po njihovem mnenju višje nadomestilo zmanjšalo motivacijo brezposelnih za prehod na trg dela, izjemno pa bo povečalo stroške davkoplačevalcev, ki to nadomestilo s svojimi davki zagotavljajo.
Še bolj absurdno se jim zdi, da ministrstvo želi zvišati nadomestila za brezposelnost in na tak način daje zavetje za delo sposobnim, čeprav je jasno, da v letu 2025 primanjkuje kadrov v kar 110 poklicih – od učiteljev, medicinskih sester in voznikov do negovalnega osebja v domovih upokojencev. Posledice so po njihovem mnenju neposredne: podjetja ne morejo izvesti naročil, prihaja do padca prihodkov, izpada prispevkov in davkov za državo ter zmanjšanja domače potrošnje.
Dostopnost do kadrov, ki jih gospodarstvo potrebuje, bo slabša
Novela zakona predvideva tudi povečanje obsega ur, ki jih lahko opravijo upokojenci. Poleg tega bi delavcem, starim okoli 60 let, omogočili, da bi delali 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejeli 90 odstotkov plače, ob tem bi imeli 100-odstotno plačane socialne prispevke.
Ministrstvo pa bi med drugim omejilo tudi agencijsko delo pri istem delodajalcu. Tuje agencije bi morale imeti pri nas ustanovljeno podružnico. Poleg tega bi se na novo določila definicija agencijskega dela ter definiralo izvajanje storitev.
Število tujih delavcev v Sloveniji intenzivno narašča od leta 2016 naprej. Novembra tega leta jih je bilo 64 tisoč, novembra 2024 pa skoraj 150 tisoč, kar predstavlja slabih 16 odstotkov delovne sile pri nas. Še v tem trenutku je odprtih skoraj 18.000 delavnih mest, kjer delodajalci iščejo ustrezno delavno silo. Največ potreb je predvsem v predelovalnih dejavnostih, trgovini, popravilih in vzdrževanju vozil, gostinstvu …
V SBC poudarjajo, da agencije posredujejo delodajalcem delavce v fleksibilen kadrovski najem. Z dodatno zamejitvijo posredovanja, ki jo predvideva zakon, bi po njihovem mnenju poslabšali dostopnost in fleksibilnost ustreznih kadrov. Toliko bolj zato, ker zakon predvideva dodatne zahteve za posredovanje delavcev in časovno omejitev opravljanja dela z napotenimi delavci pri istem uporabniku na največ 18 mesecev. “Opozarjamo, da bo vse to vodilo v večjo rigidnost zaposlovanja, kar bo znižalo konkurenčnost podjetij,” so zapisali v objavi za medije.
Aleš Hvala, lastnik hotela Hvala v Kobaridu, je po poročanju oddaje Tarča osumljen hudega izkoriščanja delavcev s Filipinov, ki naj bi jih novačil pod pretvezo rednega zaposlovanja, v resnici pa naj bi jih prisilil v delo v izjemno slabih pogojih – brez prostih dni, pod grožnjami in nadzorom, z nizkimi plačili in odvzetimi dokumenti. Štiri delavce naj bi celo “preprodal” drugemu gostincu, od koder so kasneje pobegnili in pridobili status žrtev trgovine z ljudmi. V Tarči so razkrili tudi dokumente, ki kažejo na znake organizirane prisile in manipulacije, kar nakazuje na možen obstoj elementov kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.
Obenem se pojavljajo resni sumi, da je Hvala za potek preiskave izvedel vnaprej. Kljub temu, da naj bi mu policija prisluškovala, se je domnevno še pred tem oglasil na ministrstvu za zunanje zadeve in skušal izvedeti, kdo ga je prijavil. To vzbuja dvome o morebitnem odtekanju informacij iz državnih institucij, saj je Hvala povezan z visokimi predstavniki notranjega ministrstva in policije, vključno z nekdanjim generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem in s svojo sestro, vodjo kabineta ministra Poklukarja, Natašo Hvala Ivančič, minister Poklukar pa je bil celo njegov sošolec. Vsi vpleteni sicer zanikajo, da bi bili seznanjeni s preiskavo ali da bi Hvali posredovali kakršnekoli informacije.
Golob “ponuja” slovenskim podjetnikom optimizacijo na Hrvaškem
V SBC so v svoji izjavi dejali tudi, da bi se morala vlada ukvarjati s ključnimi vprašanji, ki zadevajo debirokratizacijo, zmanjšanje obremenitve plač in konkurenčnost slovenskega gospodarstva ne pa s širjenjem pristojnosti državnih zavodov na področjih, ki na trgu dobro delujejo, in z dodatnim obremenjevanjem slovenskih davkoplačevalcev.
Več kot očitno se z njihovo analizo ne strinja premier Golob, ki jim predlaga drugačno rešitev. Na forumu obrtnikov in podjetnikov je na začudenje vseh dejal, da ne vidi problema v tem, če slovenska podjetja zaradi davčnega primeža delavce prezaposlujejo na Hrvaško češ, da bo s tem slovenski šolski, socialni in zdravstveni sistem imel kakšen problem manj.
Predsednik vlade Robert Golob je na Forumu obrti in podjetništva presenetil z izjavo, da je odliv delovnih mest in davčnih prilivov v tujino skorajda zaželjen. Mnogi prisotni so se strinjali, da v bistvu sploh ne ve, kaj govori. 🥳 pic.twitter.com/5a7mJ17V6F
— Tilen Majnardi (@TilenMajnardi1) May 15, 2025
Komentirajo lahko naročniki