Levica in Vesna pod drobnogledom: za koga sta – in za koga nista – prava volilna izbira

26. 2. 2026, 06:31

11 minut branja
Deli

Peta parlamentarna stranka, ki se je s 4,5 % in 5 poslanci leta 2022 uvrstila v parlament, je Levica. Konec mandata bodo dočakali z dvema poslancema manj in najbrž so tudi zato za letošnje volitve sklenili zavezništvo z zunajparlamentarno stranko Vesna, da s tem zavarujejo svoj položaj v parlamentu. 

Ker je Levica nosilka kandidature, se bomo v naši analizi prvenstveno osredotočili nanjo. 

Spomnimo, naša ambicija je preko večdimenzionalne analize razgaliti pravo naravo političnih strank. Od tega, kakšne vrednote dejansko zastopajo, kako so organizirane, kadrovsko zastopane, kakšna so njihova kapitalska in medijska zaledja ter še kaj.

Na koncu umetni inteligenci prepuščamo oceno, za koga obravnavana stranka je in za koga ni smiselna volilna izbira.

1. Kako stranka razume samo sebe

Levica v precej formalističnem statutu definira zgolj svoj cilj, ki je “družbena preobrazba v demokratični in ekološki socializem.” Dodajo še, da je doseganje ciljev opredeljeno v programu stranke.

Skupen program Levice in Vesne za prihajajoče volitve se imenuje Čas odločitve in je zapisan na 67 straneh.

“Čas odločitve kliče po prelomu s starim. Kapitalistični sistem, ki uničuje planet, moramo prevprašati v temeljih. Demokracijo, ki bledi pred našimi očmi, moramo okrepiti in poglobiti; kjer je treba, zastaviti na novo. In nenazadnje, treba je prevrednotiti vrednote,” pišejo v preambuli programa.

Program se osredotoča na:

  • Socialno pravičnost in blaginjo za vse – zmanjševanje neenakosti, prerazporeditev bogastva, dostojno delo, močne javne storitve in zavračanje koncentracije kapitala v rokah peščic
  • Zeleno in trajnostno preobrazbo družbe – podnebna kriza kot osrednje politično vprašanje; zeleni prehod mora biti socialno pravičen, dostopen vsem in usmerjen v skupno dobro
  • Ekonomsko demokracijo – krepitev lastništva zaposlenih, soupravljanje v podjetjih ter aktivna razvojna vloga države namesto podrejanja trgu in tujim korporacija
  • Mir, multilateralizem in odmik od militarizacije – poudarek na mednarodnem pravu, krepitvi EU in OZN ter umiku iz NATA; varnost razume širše (socialno, podnebno, prehransko)
  • Poglobljeno demokracijo in človekove pravice – več neposrednega odločanja, boj proti korupciji, zaščita neodvisnih medijev, širitev pravic žensk, manjšin in LGBTIQ+ oseb
  • Močno javno državo – javno zdravstvo, javno šolstvo, javna stanovanja, javna energetika in zaščita skupnih dobrin pred privatizacijo

Po programu sodeč umetna inteligenca ocenjuje, da sta Levica in Vesna:

Radikalna oziroma transformativna levica (levo od klasične socialne demokracije). Ne zagovarja le korekcij kapitalizma, temveč sistemsko spremembo ekonomskega modela (premik moči z kapitala na delo, ekonomska demokracija, omejevanje koncentracije bogastva).
Ekosocialistična usmeritev. Podnebno krizo razume kot neločljivo povezano z neenakostjo in kapitalističnim modelom rasti. Zeleni prehod želi izvesti kot socialni projekt (javne investicije, skupnostna energetika, pravična prerazporeditev bremen), ne kot tržno-privatni model.
Močno etatistična in javnosektorsko usmerjena. Zagovarja okrepljeno vlogo države v gospodarstvu. V evropskem okviru sodi med stranke, ki zagovarjajo “razvojno državo” in omejevanje privatizacije.
Progresivno-liberalna na področju družbenih pravic, a suverenistično-kritična do NATA 

… in kako deluje v praksi

Dober lakmusov papir teoretske samoidentitete radikalno leve stranke v praksi je njen vstop v levo vlado Roberta Goloba 2022. V opoziciji so namreč glasno in odločno zagovarjali vsako vejico in piko svojega programa. V koaliciji je ta vnema vidno popustila. Čeprav ji večina analitikov priznava, da je aktualni vladi ravno Levica dajala “barvo vonj in okus”, kar pomeni, da je precej svojih ideoloških ciljev tudi dosegla, je po drugi strani bila pripravljena požrti marsikatero svojo vrednoto.

Čeprav deklarativno močna nasprotnica militarizma in večanja obrambnega proračuna, sodeluje v vladi, ki je rekordno dvignila obrambne izdatke. Članstvo v zvezi NATO naenkrat ni bilo pod vprašajem, kot tudi ne pošiljanje orožja Ukrajini, čemur so pred tem v opoziciji glasno nasprotovali. Zaradi tovrstnih nedoslednosti je Levico zapustil dobršen del članstva na čelu z ideološko neomajnim Miho Kordišem, in ustanovil novo stranko Mi, socialisti!

Po drugi strani pa so ukrepi, ki najbolj polarizirajo državljane, zrasli ravno na njihovem zeljniku: od novih birokratskih ovir kot je razvpito “štempljanje”, več denarja za ljudi na socialnih transferjih, nevladnike, samostojne delavce v kulturi, dvigovanje obremenitev dela oz. plač (obvezni zdravstveni prispevek, prispevek za dolgotrajno oskrbo), nesorazmeren dvig minimalne plače in odklonilen, skoraj sovražen odnos do podjetnikov in gospodarstvenikov.

2. Kadrovska moč stranke

Levica je najmanjša parlamentarna stranka. Mandat je začela s petimi poslanci, zaključuje ga zgolj s tremi, nima nobenega evropskega poslanca niti župana. Trenda odhodov nista začela ustanovna člana Miha Kordiš in Matej Tašner Vatovec v tem mandatu, temveč se je začel že kmalu po senzacionalni uvrstitvi takrat Združene Levice v državni zbor. Od prve ekipe sedmih poslancev je danes v Levici zgolj še sokoordinator Luka Mesec.

Skupaj s Kordišem je v tem mandatu Levico zapustilo še 23 članov “levega krila” in iz ne ravno bogate bere občinskih/mestnih svetnikov še ljubljanski ter novogoriški svetnik.

Kaj torej Levici sploh še ostaja? Nekoliko se je s skupno listo (na njej je 37 kandidatk in 47 kandidatov) okrepila s vsaj dvema vidnima obrazoma zelene politike Uršo Zgojznik in Urošem Macerlom, a to nista politika prve lige. Mednje sodita samo Luka Mesec in pogojno Asta Vrečko. Da vanjo kot voditeljico stranke ne verjamejo povsem, priča soimenovanje Mesca za sokoordinatorja in njegovo predstavništvo skupne liste na najpomembnejših TV soočenjih.  Med vidne politike Levice sodita še poslanka Nataša Sukič in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Stranka je opustošena tudi izvršilno in intelektualno. Mesec, Vrečkova in Maljevac je vse, kar lahko Levica izvrišilni oblasti ponudi, pa še to niso kadri, ob katerih bi si resen predsednik vlade obliznil prste. Stranka nima nikakršne kadrovske širine, nesklepčnost na kongresih pa je prej pravilo kot izjema. Intelektualno zaledje stranke je urbana družboslovna elita, razširjena z nevladnimi aktivisti, številnimi simpatizerji v profesorskih vrstah fakultet kot sta FDV in Filozofska ter med novinarji predvsem nacionalne RTV. Vsa ta bera daje nekaj teoretskega zaledja, a praktično nič uporabnega, ko gre za prakso in operativo (z izjemo aktivističnih akcij).

Radikalna levica je praviloma bolj privrženka anarhije kot hierarhije in to se Levici pozna tudi ko gre za njeno operativnost. Notranji viri pravijo, da je stranka deluje praktično povsem neorganizirano. Da je dezorganiziranost cokla pri delovanju stranke, je ob odhodu dejal tudi ustanovni član Tašner Vatovec ter dodal, da je dezorganiziranost pomembno zmanjšala njeno agilnost in sposobnost prilagajanja v mnogo bolj dinamičnih koalicijskih situacijah.

Generalni sekretar Levice je dobro leto politik mlajše generacije, Zasavčan Matej Zupanc, pred tem asistent na Inštitutu za družbene študije Koper, kjer je preučeval družbeno dinamiko političnih gibanj.

3. Organiziranost in terenska prisotnost

Kot smo nakazali že v prejšnjem poglavju, je (dez)organiziranost ahilova peta stranke Levica. Stranka je slabo organizirana in praktično nima resne terenske mreže. Število članov je težko oceniti, saj je članstvo vseskozi na prepihu, pri čemer več ljudi stranko zapušča kot vanjo vstopa. Ocenimo lahko, da število članov Levice ni blizu štirimestnega, Vesna pa, sklepajoč po pobranih članarinah v letu 2025 (1.340 EUR) nima kaj dosti več kot kakšnih 100 članov.

Levica ima 12 pokrajinskih ter okoli 100 lokalnih odborov. Ob formalnih organih stranke statut predvideva še mladinsko, seniorsko in feministično organizacijo. Mladinska deluje dobro leto dni, a kakšnih njenih aktivnosti ni opaziti. Pred dobrim mesecem pa je uvodno srečanje imela seniorska organizacija –  na FB fotografiji je bilo 13 članov.

Na lokalnih volitvah 2022 je Levica dobila zgolj 23 občinskih svetnikov (6. mesto), Vesna pa 5. Nobena od strank nima izvoljenega župana. Levica je kandidirala 13 županskih kandidatov, Vesna pa 6.

4. Finančna moč in kapitalsko ter medijsko zaledje

Stranka Levica finančno dobro stoji, a ima vendarle bistveno manj prihodkov od drugih parlamentarnih strank, predvsem na račun slabih rezultatov na lokalnih volitvah. V letu 2024 je Levica ustvarila slabih 416 tisoč evrov prihodkov in prikazala slabih 44 tisočakov presežka nad odhodki. Glavni finančni vir je proračun RS, ki ji letno prinese  357 tisoč evrov. Drugi največji vir so s 59 tisoč evri članarine, ki so v Levici progresivne – funkcionarji morajo denimo stranki nakazati 10 % mesečnih neto prihodkov. Prihodkov iz proračuna lokalnih skupnosti sploh nimajo prikazanih.

V 2025 so vstopili s 70 tisočaki na računu in 20 tisoč kratkoročnimi obveznostmi, brez dolgoročnih kreditov ter dobrih 5 tisočakov kratkoročnih terjatev. “Finančno stanje Levice konec leta 2024 je stabilno in likvidno, z visokim denarnim stanjem, nizko zadolženostjo ter ustvarjenim presežkom poslovanja,” je ocena umetne inteligence.

Stranka Vesna je v letu 2024 imela 154 tisoč evrov prihodkov, od tega slabih 100 tisočakov iz državnega proračuna, zgolj 1.340 evrov iz članarin, zato pa kar 46 tisoč evrov iz denarnih prispevkov fizičnih oseb, česar se ne bi sramovala tudi kakšna precej večja stranka. A likvidnost je problematična. V 2024 so ustvarili 48 tisoč evrov izgube, na računu so ob vstopu v 2025 imeli zgolj dobrih 11 tisočakov, kratkoročnih obveznosti pa skoraj trikrat toliko. “Finančno stanje Vesne konec leta 2024 je šibko, z nizkim denarnim stanjem, visokimi kratkoročnimi obveznostmi in negativnim kapitalom zaradi velike izgube v letu,” je ocena UI.

Tako Levica kot Vesna sta antikapitalistični stranki v smislu, da v programu kapitalistični sistem izrecno označujeta kot temeljni vzrok družbenih, okoljskih in socialnih kriz ter pozivata k njegovemu temeljitemu prevpraševanju. V praksi to pomeni izrazito negativen odnos do “kapitalistov”, kot označujejo gospodarstvenike in podjetnike. Posledično se nanju tudi ne lepi kapital in nimata resnega kapitalskega zaledja.

Drugače pa je, ko gre za medije. Svojih medijev neposredno nimata, imata pa močne zaveznike med med novinarji nekaterih osrednjih medijev, pri čemer prednjači predvsem nacionalna RTV (ne samo z novinarji, ampak tudi z oddajami kot je Marcel), z njimi pa simpatizira tudi marsikateri novinar komercialne televizije, glavnih dnevnih časopisov (Delo, Dnevnik, Večer), tednik Mladina pa mnogi označujejo kar za neformalno glasilo te stranke. V smislu novinarskih zaveznikov na pozicijah medijskega vpliva je denimo Levica bistveno močnejša od tradicionalne leve stranke SD-ja. Svojo medijsko pozicijo si je v tem mandatu še okrepila preko Ministrstva za kulturo, kjer je koordinatorka Asta Vrečko več kot potrojila državna sredstva za medije in pri tem striktno poskrbela, da so ta denar dobili skoraj izključno tisti leve usmeritve.

5. Podpora volivcev

Levico je na državnozborskih volitvah 2022 volilo 53.234 volivcev, oziroma 4,5 % (5. mesto), na lokalnih volitvah 2022 17.909 oz. 2,5 % (6.), na volitvah v Evropski parlament 2024 pa 32.436, oziroma 4,8 % volivcev (7.).

Vesna je na državnozborskih volitvah 2022 dobila 16.089 glasov, oziroma 1,4 % (15. mesto) , na lokalnih volitvah 2022 4.455 oz. 0,6 % (12.), na volitvah v Evropski parlament 2025 pa 71.023 glasov, oziroma 10,5 % (3. mesto). A izvoljeni evropski poslanec Vladimir Prebilič na državnozborskih volitvah kandidira s svojo stranko.

Javnomnenjska podpora Levici med opredeljenimi anketiranci (povprečje mesečnih anket – volilna-napoved.si) je sledeča (zadnji dve mesečni meritvi že zajemata skupno Levica in Vesna listo):

Klik za povečavo

Na državnozborskih volitvah 22. marca Levica in Vesna lahko računata kvečjemu na ponovitev števila mandatov Levice (5). Več od tega bo presenečenje, manj od tega pa niti ne. Izpad iz parlamenta je mogoč, saj javnomnenjske ankete Levici praviloma kažejo več od dejanskih volilnih rezultatov.

🟢 Levica in Vesna sta smiselna izbira zate, če*:

✅ Če želiš sistemsko spremembo kapitalizma in podpiraš demokratični socializem, prerazporeditev bogastva ter omejevanje moči kapitala.
✅ Če ti je podnebna kriza osrednje politično vprašanje in zagovarjaš močan, javno voden zeleni prehod.
✅ Če podpiraš močno javno državo (javno zdravstvo, šolstvo, stanovanja, energetiko) ter širitev socialnih pravic.
✅ Če daješ velik poudarek pravicam manjšin, žensk, LGBTIQ+ oseb ter neposredni demokraciji.

*sklep umetne inteligence na podlagi zgornje analize

🔴 Levica in Vesna nista dobra izbira zate, če*:

❌ Če si podjetnik, investitor ali zagovornik pro-tržne, podjetniške ali nizko-davčne politike.
❌ Če podpiraš povečevanje obrambnih izdatkov in članstvo v Natu kot temelj varnosti.
❌ Če od strank pričakuješ močno kadrovsko in organizacijsko infrastrukturo ter visoko operativno učinkovitost.
❌ Če želiš izrazito centristično ali pragmatično politiko brez ideološkega naboja.

*sklep umetne inteligence na podlagi zgornje analize

Oglejte si še analize drugih strank, ki kandidirajo na letošnjih volitvah v državni zbor: volilni menu

6 odzivov na “Levica in Vesna pod drobnogledom: za koga sta – in za koga nista – prava volilna izbira”

  1. SARLI

    Dobro zadane pri vprašanju pro in kontra AI, morda nekaj popravkov ne bi škodilo pri prvi in tretji alineji.
    – če želiš sistemsko spremembo kapitalizma in podpiraš nedemokratični socializem (demokratičnega socializma ni)
    – če podpiraš močno državo (državno zdravstvo, šolstvo, stanovanja, energetiko). Javno pomeni vsem dostopno, kar pa ni nujno državno. Levica bi vse, kar se da, podržavila.

  2. Trta

    Levica zahteva samoupravljanje, tako, kot je to že davnega leta uvedel komunist – Kardelj in šel to takrat predstaviti tudi v Ameriko.
    Takrat sem bila še mlada in se mi je to zdelo napredno. Moj, za generacijo starejši, šef mi je dejal: “Ja verjamem Ti, da je šel Kardelj v Ameriko, mogoče ga bo (tedaj bil ZDA predsednik Nikson) – celo Nikson tudi poslušal, glavo pa stavim, da Kardeljevega sistema v Ameriki – Nikson ne bo nikoli uvedel”. Tam, kjer so državo vodili Komunisti, je država vedno stagnirala. Ker Levičarji, oziroma Komunisti znajo TROŠITI in živeti od tujega dela. To se dolgoročno ne obnese.
    Če bi imeli še v naslednji vladi Levico, bomo postali podobni Kubi in Venezueli.

  3. Friderik

    Omejevanje moči kapitala je zelo dobra politična poanta. Kam pripelje moč kapitala lahko vidimo v ZDA, kjer ta kapital diktira vse od farmacije, zdravstva, politike, šolstva, vojske itd. Tam kapital vlada. Politiki so zgolj agentje njihovih interesov. Guvernerji, senatorji…. vsi delničarji teh ali onih multinacionalk ali vojaško industrijskega kompleksa. Njihov primarni interes je rast vrednosti delnice, ki jo imajo, za ljudstvo se jim fučka. Poglejte njihovo zdravstvo. Če zboliš si ali odpisan, zrel za krematorij ker nimaš denarja za zdravljenje ali si po kratkem postopku bankrotiran.

  4. Friderik

    Škoda za njih, da so se spečali s tistimi zelenimi teroristi. Od tega konkubinata ne bodo imeli koristi, kvečjemu škodo. Sploh pa so zame tisti pri Vesni politično zmešani. Neko sektaško pridiganje.

  5. Friderik

    Odmik od militarizacije je tudi simpatično. Saj Slovenija nima prav nobenih šans, da se ubrani od katere koli agresije. Na našem ozemlju še vojaškega avijona ne moreš obrniti, ne da bi kršil zračni prostor sosede. Tudi tistih par Patriotov in tankov še iz JLA, ki še niso zarjaveli ali poslani v Ukrajino na uničenje, ne spremeni ničesar. Škoda denarja. Če kaj rabimo je dobra infrastruktura gasilcev in drugih civilnih struktur za reševanje v vremenskih in drugih nesrečah. Treba je biti realen.

  6. Friderik

    Pri stanovanjski politiki so obljubljali a nič izpolnili. Po tisti jazbinškovi devastaciji javnega najemniškega fonda stanovanj in naslednjih 30 letni ignoranci tega problema vseh politikov in strank, bo težko kaj popraviti. Kakor koli se kritizira bivšo jugo ali SRS, oni so gradili stanovanje za ljudi. Cene so bile dostopne, krediti prav tako, vsako podjetje je imelo svoj fond najemniških stanovanj, parcele so bile na razpolago in ljudje so gradili ( četudi velikokrat na črno, a vendarle, rešili so svoj stanovanjski problem.). Takrat je bilo zgrajene najmanj 2/3 Slovenije. Danes se gradi samo za bogataše, ki lahko plačajo 5000 € m2, idividualno pa niti v 10 letih za parcelo in projektno dokumentacijo ne spravijo skupaj.
    Da ne govorimo o oderuštvu pri najemu stanovanja.
    Naše SDS, NSi …so , na čigavi strani? Saj vemo, pri bogatunih. Častijo kapitalizem in nepremičninarja Tumpa.

Komentirajo lahko naročniki