Prerod Vladimirja Prebiliča pod drobnogledom: za koga je – in za koga ni – prava volilna izbira

12. 3. 2026, 09:31

10 minut branja
Deli

Sedma in zadnja stranka v našem podrobnem pregledu letošnje volilne izbire je sveža politična tvorba Prerod nekdanjega kočevskega župana in evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča. Pozornosti je vredna, ker gre za nekoliko drugačen, s strici iz ozadja neobremenjen projekt na politični levici, ki pa mu kaže, da ne bo udejanjil svojega potenciala.

Kako so zastavili projekt, v čem so močni in v čem šibki, kaj prinašajo na politično levico in kaj se je dogajalo z njihovo javnomnenjsko podporo, v tokratnem volilnem menuju. 

Spomnimo, naša ambicija je preko večdimenzionalne analize razgaliti pravo naravo političnih strank. Od tega, kakšne vrednote dejansko zastopajo, kako so organizirane, kadrovsko zastopane, kakšna so njihova kapitalska in medijska zaledja ter še kaj.

Na koncu umetni inteligenci prepuščamo oceno, za koga obravnavana stranka je in za koga ni smiselna volilna izbira.

1. Kako stranka razume samo sebe …

Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča, ki je imela ustanovni kongres 15. oktobra lani v Kočevju, se na spletni strani samopredstavlja kot “levosredinska politična skupnost, ki temelji na sodelovanju, znanju in odgovornosti”. Zavzema se za povezovanje ljudi, generacij in regij, zavrača populizem in skrajnosti, ter želi združiti ekonomsko svobodo s socialno varnostjo. K “politiki zmernosti, povezovanja ljudi, generacij in regij ter k nasprotovanju populizmu in skrajnostim” se zavezujejo celo v statutu.

Med vrednotami naštevajo preseganje strankarskih in ideoloških delitev, zavrnitev logike dveh polov, normalnost in zmernost kot politično držo, v središču človek z dostojanstvom, svobodo, priložnostmi in prispevku k skupnosti. Ter še spoštovanje in zaupanje  pravičnost in poštenost, znanje in odgovornost, sodelovanje in solidarnost, odpornost in vzdržnost, tradicija in napredek.

Ključne programske usmeritve stranke Prerod iz 49-stranskega zelo dodelanega dokumenta lahko povzamemo v naslednjih glavnih točkah:

  • Učinkovita in zaupanja vredna država – krepitev pravne države, profesionalne in transparentne javne uprave ter digitalizacija državnih storitev, da bodo javne institucije delovale učinkovito in v korist ljudi.
  • Konkurenčno in inovativno gospodarstvo – razvoj gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, podpora podjetništvu, raziskavam, inovacijam ter stabilno in predvidljivo poslovno okolje.
  • Močne javne storitve in socialna država – kakovostno javno zdravstvo, socialna varnost, dostopna stanovanja ter enake možnosti za vse prebivalce.
  • Znanje, izobraževanje in raziskave – vlaganje v šolstvo, znanost in razvoj (od vrtca do vrhunskih raziskav) kot temelj dolgoročnega razvoja države.
  • Regionalni razvoj in decentralizacija – uravnotežen razvoj vseh regij, več pristojnosti lokalnih skupnosti ter boljša infrastruktura in mobilnost.
  • Varnost, odpornost in trajnostni razvoj – celovita varnost države, podnebna politika, energetska in prehranska varnost ter pripravljenost na krizne razmere.
  • Demografska in medgeneracijska politika ter odprta družba – odziv na staranje prebivalstva, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja ter vključujoča skupnost.

Glede na program umetna inteligenca ocenjuje, da je Prerod:

Levosredinska reformna stranka – program združuje podporo tržnemu gospodarstvu z močno socialno državo, kar jo umešča v prostor socialnega liberalizma ali zmerne socialne demokracije.
Proevropska in institucionalna politika – poudarki na pravni državi, transparentnosti, modernizaciji države in mednarodni varnosti
Razvojno-tehnokratska usmeritev – velik poudarek na znanju, inovacijah, digitalizaciji države in konkurenčnem gospodarstvu kaže na programsko, strokovno in razvojno orientirano politiko, podobno številnim sredinskim reformnim strankam v EU.
V evropskem kontekstu blizu liberalno-socialnemu centru – ideološko bi jo lahko primerjali z nekaterimi centrističnimi ali liberalno-progresivnimi strankami, ki združujejo gospodarski pragmatizem, socialno varnost in institucionalno stabilnost (npr. del političnega prostora med liberalci in socialnimi demokrati).

… in kako deluje v praksi

Ker gre za novo nastalo stranko, je težko ocenjevati skladnost delovanja v praksi z njeno samoidentiteto. Lahko pa sklepamo iz dosedanjega delovanja njenega ustanovitelja in predsednika Vladimirja Prebiliča predvsem v Evropskem parlamentu, kamor je bil izvoljen in sedi v skupini Zelenih strank.

V Evropskem parlamentu Prebilič zavzema  zeleno-pacifistična linijo.Slednje pomeni, da na področju zelenega prehoda sledi zelenemu progresivizmu svoje evropske skupine, levemu krilu svoje skupine pa se približuje predvsem pri skepsi do namer Evropske unije po oboroževanju. Kritičen je tudi do predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in je nazadnje podprl nezaupnico evropske Levice proti predsednici Evropske komisije.

Umetna inteligenca sicer ocenjuje, da je Prebiličevo delovanje v Evropskem parlamentu približno 75–85 % skladno s programom stranke Prerod.

V domačih političnih nastopih je bil Prebilič nekonsistenten predvsem v odnosu do sodelovanja z Gibanjem Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba. Jasno se je profiliral kot levosredinski politik, ki si želi tudi takšne vlade, hkrati pa je dajal dvoumna sporočila ali je ugotovljena kršitev integrirete na račun predsednika Svobode Goloba dovolj velik razlog, da z njim ne sodeluje. V oči pa pade tudi njegovo stališče na soočenju Glasu ljudstva, kjer je prikimal ideji referenduma o obrambnih izdatkih in izstopu iz zveze NATO, kar je dokaj radikalno stališče, ki odstopa od proevropske levo-centristične politike.

2. Kadrovska moč stranke

Nesporni prvi in osrednji človek stranke, na kateremu nenazadnje temelji tudi personifikacija v imenu, je Vladimir Prebilič. Univerzitetni profesor, doktor obramboslovja, štirikratni župan Kočevja, ki je tri zadnje bitke dobil v prvem krogu, poslednjo leta 2022 s 70 % podporo. Sedež evropskega poslanca si je na volitvah v Evropski parlament 2024 pridobil z 10,5 % podporo. Ob njem je tu znani podpredsednik stranke, kolega obramboslovec dr. Klemen Grošelj, v mandatu 2019-2024 evropski poslanec na Listi Marjana Šarca (LMŠ). Oba sta se v javnosti uveljavila kot strokovna komentatorja za varnost, obrambo in geopolitiko, nato pa tudi kot politika. Med znanimi političnimi obrazi so tu še nekdanji poslanec LMŠ-ja Brane Golubović, nekdanji minister za zdravje v času 3. Janševe vlade Janez Poklukar, nekdanji župan Ptuja Štefan Čelan, nekdanja direktorica NIJZ Nina Pirnat in nekdanji direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko.

Med naštetimi so bržkone tudi kandidati za izvršilne funkcije oblasti, če bi stranka prišla najprej v državni zbor in potem stopila v vlado. Ob Vladimirju Prebiliču bi lahko resor za zunanje, notranje zadeve ali obrambo prevzel tudi Klemen Grošelj, Dušan Vučko morda javno upravo, Janez Poklukar zdravstvo itd. Tukaj je tudi iskati intelektualno zaledje Preroda, ki pa ni preveč globoko.

Glavni operativec Preroda je izkušeni Brane Golubović, magister s področja javne uprave. davnega leta 1998 vodja članske pisarne LDS, kasneje nadomestni poslanec Pozitivne Slovenije in nato Liste Marjana Šarca. V Prerodu opravlja delo generalnega sekretarja stranke.

besedilo

3. Organiziranost in terenska prisotnost

Prerod je najmlajša stranka tokratnih državnozborskih volitev – ob pisanju te analize še ni dopolnila petih mesecev. V tem času se je očitno ukvarjala s pisanjem programa in zbiranjem kandidatov za volilno listo, ne pa tudi z ustanavljanjem regionalnih in občinskih odborov, ki jih sicer predpostavlja statut. Dopuščamo, da ima kje kakega, a njihove ombembe na spletni strani ni zaslediti, prav tako na njihovih profilih družbenih omrežij ni zaznati tovrstnih aktivnosti.

Stranka za sedaj tudi ni globlje strukturirana z raznimi forumi, podmladkom, interesnimi skupinami in strokovnimi sveti, kot je praksa pri strankah z daljšo kilometrino.

4. Finančna moč in kapitalsko ter medijsko zaledje

Stranka Prerod je pravkar nastala, za lupino ni vzela nobene obstoječe ali umirajoče stranke, ki bi ji prinesla kakršnokoli proračunsko financiranje. Kot pišejo na spletni strani, se financirajo izključno iz prostovoljnih prispevkov članov in podpornikov. Objavljajo tudi TRR stranke in vabijo k donacijam. Koliko so zbrali ni znano, predvidevamo pa lahko, da se opirajo na finančno in kadrovsko strukturo evropskega poslanca. Osnovna bruto plača evropskega poslanca je približno 8.100 € neto, proračun za asistente pa približno 30.000 € mesečno.  Pravila Evropskega parlamenta sicer pravijo, da se parlamentarna sredstva ne smejo uporabljati za nacionalne politične kampanje ali strankarske aktivnosti, obstaja pa nekaj sivih con, katerih koriščenje je odvisno od iznajdljivosti poslancev.

Da so nekaj denarja zbrali, kažejo jumbo plakati z Vladimirjem Prebiličem po državi.

Po tem, ko so jim strici odtegnili podporo, češ da se leva politika preveč drobi, so tudi v kapitalskem smislu ostali brez resnega zaledja.

Tudi medijsko so zadnje tedne bolj kot ne zapostavljeni, oziroma v senci drugih strank, ki jih mediji vidijo kot resnejšo opcijo za državni zbor. Hud udarec je nedvomno bil izpad iz predvolilnih soočenj na POP TV-ju potem ko je trimesečno povprečje Mediane pred Prerod postavilo Piratsko stranko. Tako se medijsko predvsem naslanjajo na družbena omrežja, kjer so aktivni predvsem z objavljanjem kratkih video nastopov ključnih strankinih obrazov, seveda s prevladujočo prezenco Vladimirja Prebiliča.

5. Podpora volivcev

Prerod Vladimirja Prebiliča seveda še ni nastopil na nobenih volitvah. Je pa njegov predsednik in ustanovitelj, zmagal na štirih volitvah za župana Kočevja, nato pa še na Evropskih volitvah kot kandidat stranke Vesna prejel 61.903 preferenčnih glasov (od skupaj 70.398 glasov Vesne), kar je pomenilo 10,5 % in enega od devetih sedežev poslanca evropskega parlamenta iz Slovenije.

Tolikšno število preferenčnih glasov bi tudi na volitvah v državni zbor pomenilo preseganje parlamentarnega pragu tudi ob ekstremno visoki volilni udeležbi. A ankete Prerodu trenutno kažejo precej manjši domet.

Na državnozborskih volitvah 22. marca se bo Prerod boril za vstop v parlament. Ta je manj verjeten kot ne, a neuvrstitev bo veliko razočaranje v vrstah stranke, katere predsednik se je še pred pol leta videl kot kandidat za mandatarja.

🟢 Prerod je smiselna izbira zate, če*:
  • želiš levosredinsko, proevropsko politiko brez izrazite ideološke ostrine, ki poudarja zmernost, sodelovanje in institucionalno stabilnost.
  • ti je blizu razvojno-tehnokratski pristop k politiki, z velikim poudarkom na znanju, inovacijah, digitalizaciji države in učinkoviti javni upravi.
  • iščeš novo politično opcijo na levem centru, ki ni neposredno povezana z uveljavljenimi strankarskimi strukturami ali tradicionalnimi političnimi bloki.
  • podpiraš trajnostni razvoj, močne javne storitve in socialno državo, vendar ob hkratni podpori podjetništvu in gospodarski konkurenčnosti.
  • ti je pomembna osebna kredibilnost vodilnega politika, predvsem lokalni politični uspehi Vladimirja Prebiliča in njegova evropska politična izkušnja.

*sklep umetne inteligence na podlagi zgornje analize


🔴 Prerod ni dobra izbira zate, če*:
  • iščeš politično stranko z močno organizacijsko strukturo, lokalnimi odbori in široko kadrovsko mrežo, ki je Prerod kot nova stranka še nima.
  • želiš jasno profilirano ideološko politiko (bodisi izrazito levo, konservativno ali liberalno), saj Prerod stavi predvsem na zmeren sredinski pristop.
  • ti je pomembno, da ima stranka močno finančno, medijsko ali politično zaledje, kar pri Prerodu trenutno ni izrazito.
  • želiš politično opcijo z jasno in konsistentno zunanjo in varnostno politiko, saj so nekatera stališča vodstva (npr. glede obrambnih vprašanj) delovala neenotno ali dvoumno.
  • želiš stranko z večjo verjetnostjo vstopa v parlament oziroma vpliva na vlado, saj ankete trenutno kažejo, da je njihov preboj v parlament negotov.

En odgovor na “Prerod Vladimirja Prebiliča pod drobnogledom: za koga je – in za koga ni – prava volilna izbira”

  1. Kapodistrias

    Program stranke precej v Prebeličevem stilu – všečno na prvi pogled, zmerno, brez izključevalskih ambicij, z željo pa “skrajni sredini” (precej imaginarno); kako pa vse te visokoleteče cilje doseči, pa je že drugo vprašanje.

Komentirajo lahko naročniki