Demokrati Anžeta Logarja pod drobnogledom: za koga so – in za koga niso – prava volilna izbira

V našem pregledu volilne izbire smo že do obisti pregledali stranke, ki so bile 2022 izvoljene v državni zbor RS. Nadaljujemo z novonastalo stranko, ki v času prejšnjih volitev še ni obstajala, ima pa parlamentarni status. Sredi mandata sta namreč Anže Logar in Eva Irgl izstopila iz stranke in poslanske skupine SDS ter ustanovila stranko Demokrati. V parlamentu se jima je pridružil še Tine Novak, ki je prestopil iz Gibanja Svoboda. 

Spomnimo, naša ambicija je preko večdimenzionalne analize razgaliti pravo naravo političnih strank. Od tega, kakšne vrednote dejansko zastopajo, kako so organizirane, kadrovsko zastopane, kakšna so njihova kapitalska in medijska zaledja ter še kaj.

Na koncu umetni inteligenci prepuščamo oceno, za koga obravnavana stranka je in za koga ni smiselna volilna izbira.

1. Kako stranka razume samo sebe …

Najprej so ustanovili Platformo sodelovanja, ki “še naprej ostaja center kreativnega razmišljanja svetovnonazorsko raznolikih ljudi.” Nato pa: “z ustanovitvijo Demokratov smo na poti osvežitve slovenske politike. Nov veter sliši na ime #sodelovanje.”

Sodelovanje je, kot pravijo, torej ključna vrednota Demokratov Anžeta Logarja. Iz tega izhaja iskanje “družbenopolitičnega konsenza brez ideološkega razdvajanja”.  69-stranski zelo podrobno razdelani program Uspešna Slovenija 2034 v 16 tematskih poglavjih vsebuje naslednja izhodišča:

• Prehod v “podjetniško državo”: država naj aktivno spodbuja podjetništvo, inovacije, tehnološki razvoj in globalno konkurenčnost namesto modela prerazdeljevanja in birokracije.
• Razbremenitev gospodarstva in davčna reforma: nižji davki na delo in kapital, manj administrativnih ovir ter stabilne javne finance. 
• Povezovanje znanja, raziskav in gospodarstva: večji prenos znanja z univerz in raziskovalnih institucij v podjetja ter več vlaganj v raziskave in razvoj.
• Modernizacija države in digitalizacija: učinkovitejša javna uprava, digitalni postopki in merljivo upravljanje javnih politik.
• Energetska in infrastrukturna strategija: kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov, posodobitev prometne infrastrukture ter krepitev logistične vloge Slovenije.
• Varnost, demografija in družbeni razvoj: krepitev nacionalne varnosti, prilagajanje staranju prebivalstva ter večja povezanost izobraževanja, trga dela in regionalnega razvoja.

Glede na program umetna inteligenca ocenjuje, da so Demokrati:

✅ Liberalno-konservativna oziroma sredinsko-desnosredinska razvojna stranka – poudarja podjetništvo, konkurenčnost, nižje davke in učinkovito državo, zato je blizu gospodarsko liberalnim in liberalno-konservativnim strankam v Evropi.
✅ Proevropska razvojno-modernizacijska usmeritev – močan poudarek na inovacijah, digitalizaciji, tehnološkem razvoju in globalni konkurenčnosti jo umešča med sodobne proevropske sredinske stranke.
✅ Socialno-tržno gospodarsko izhodišče – združuje tržno gospodarstvo, fiskalno odgovornost in elemente socialne varnosti, kar je značilno za evropski socialno-tržni model.
✅ Programska pozicija med liberalnim centrom in zmerno konservativno desnico – v slovenskem prostoru jo je mogoče razumeti kot razvojno usmerjeno sredinsko oziroma desnosredinsko stranko, podobno nekaterim liberalnim ali krščansko-demokratskim strankam v EU.

… in kako deluje v praksi

Ker gre za novo politično stranko, je težko oceniti njeno delovanje glede na samoidentiteto in napisan program, saj njene odločitve in izvajanje politik v praksi še ni znano. Logar zagovarja raznobarvno koalicijo, ki pa, glede na zadnje trende, brez Gibanja Svoboda ne bo mogoča. A Logar izključuje sodelovanje z Golobom, pa tudi za Janšo pravi, da je imel dovolj priložnosti, ki jih ni izkoristil.

Kaj to pomeni v kontekstu okoliščin povolilne aritmetike, je težko napovedati, saj najbrž tega, kakšne odločitve bodo na mizi, dobro ne vedo niti Demokrati sami. Težko pa bo Logar v prid bodisi vlade z Gibanjem Svoboda bodisi odhodu na predčasne volitve zavrnil potencialno desnosredinsko koalicijo z SDS in NSi+SLS+Fokus, s katero si je po programu in nenazadnje ideološki umestitvi sodeč najbolj soroden.

2. Kadrovska moč stranke

Dr. Anže Logar je izkušen karierni politik z 25 leti prakse in prehojene politične poti vse od PR-ovca v prvi Janševi vladi, poslanca, ministra … do predsednika lastne stranke. Ob njem je še izkušena političarka Eva Irgl, znani politični obrazi so še članica izvršilnega odbora, nekdanja evropska poslanka SDS dr. Romana Jordan, član Sveta stranke, nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič in nekdanji pravosodni minister iz kvote Državljanske liste Gregorja Viranta, dr. Senko Pličanič, ki za razliko od prej navedenih kandidira za poslanca, kot tudi “prestopnik” iz Svobode, Tine Novak.  Na listi za državni zbor je sicer približno četrtina kadra, ki se je k Logarju preselila iz bazena SDS-a.

Močnejše se zdi izvršilno jedro stranke ter njeno intelektualno zaledje. Stranka ima nekaj ljudi z izkušnjami na vodstvenih položajih v državnih in zasebnih podjetjih. Predsednik sveta stranke dr. Tadej Ostrc je bil nekaj časa celo državni sekretar na ministrstvu za zdravstvo v Golobovi vladi, dokler mu niso s šefom – Bešičem Loredanom, pokazali vrat. Možganska trusta za programom, ki bi se lahko prelevila v ministrska kandidata sta dr. Matej Avbelj za pravosodje in dr. Igor Masten za ekonomijo, gospodarstvo in finance. Ti in še nekateri drugi (Mitja Čander, dr. Alja Brglez, dr. Jernej Pikalo …) predstavljajo intelektualno jedro Platforme sodelovanja – društva, katerega namen je “sprožiti razpravo o razvojnih izzivih Slovenije.”

Demokrati so se kadrovsko, v prvi vrsti pa finančno, okrepili s pripojitvijo stranke Konkretno, iz katere prihaja podpredsednik Demokratov Janez Demšar.

Glavna operativka stranke je njena generalna sekretarka Elena Zavadlav Ušaj, sicer državna svetnica kot predstavnica lokalnih interesov ter nekdanja poslanka SDS. Po izobrazbi je magistrica s področja javne uprave, karierno pa oseba z bogatimi delovnimi izkušnjami iz javnega sektorja.

3. Organiziranost in terenska prisotnost

Glede na to, da obstajajo šele dobrih trinajst mesecev, imajo Demokrati, po navedbah na spletni strani sodeč, že vzpostavljenih zavidljivih 10 mestnih in 33 občinskih odborov. Pri tem ni nepomembno, da so si junija lani pripojili stranko Konkretno, ki je naslednica nekoč velike SMC – čeprav je večina njenih kadrov prestopila h Golobovi Svobodi, nekdanji predsednik Počivalšek pa k SDS. Nesporno je glavna korist pripojitve finančna, ampak nekaj ogrodja od kadrov in organizacijske mreže je nedvomno ostalo in prispevalo pri graditvi lokalne mreže Demokratov.

Na lokalnih volitvah 2022 je stranka Konkretno sicer dobila 9 občinskih svetnikov. Ali so ti zdaj pod okriljem Demokratov, ni znano. Demokrati v času lokalnih volitev še niso bili ustanovljeni, a imajo vseeno svojega župana: ob ustanovitvi se jim je namreč pridružil župan Preddvora Rok Roblek.

4. Finančna moč ter kapitalsko in medijsko zaledje

Demokrati so bili ustanovljeni 16. novembra 2024 in so v prvem (delnem) poslovnem letu ustvarili 11.640 evrov prihodkov iz poslovanja – vse v obliki prejemkov fizičnih oseb. Stroškov so imeli za dobrih 5 tisočakov in leto zaključili z 6.608 evri presežka.

Več o razpoložljivih financah stranke Demokrati nam pove bilanca stranke Konkretno, ki so jo pripojili junija 2025. Skupna sredstva, 15. junija 2025 prenešena na Demokrate, so znašala slabih 80 tisočakov, od tega 67,7 tisočakov denarja na računu ob okoli 10 tisočakih odprtih obveznosti (upoštevajoč tudi terjatve). In ne zgolj to. Konkretno je prenesla okoli 76 tisoč € letnih prihodkov iz državnega proračuna in dodatnih 4.200 € iz proračunov lokalnih skupnosti, kar je dovolj za uspešen finančni začetek nove politične tvorbe.

Kot vemo, pravni subjekti političnih strank neposredno ne smejo financirati, zato pogosto podpirajo njihove podporne subjekte, kot so razni inštituti, društva in podobno,. Logarjeva Platforma sodelovanja, ki je bila tudi platforma za kasnejši nastanek njegove stranke, je denimo v letu 2024 zbrala zavidljivih 81.200 € donatorskih sredstev ter imela slabih 52 tisoč evrov stroškov. Predvidevamo lahko, da so bili donatorji tudi posamezniki iz podjetniških vrst, ki jih je v Platformi (nekateri pa tudi v stranki) kar nekaj. Denimo direktor in lastnik podjetja Soltec Mirko Požar, pa samostojni podjetnik Ivan Hustić, nekateri ljudje iz tehnološkega in finančnega sektorja ter malega in srednjega podjetništva. Logarjev projekt simpatije žanje tudi v krogu Kluba slovenskih podjetnikov.

Medijsko so Demokrati, z izjemo lastnih aktivnosti na družbenih omrežjih, kjer so razmeroma spretni, brez pravega vpliva in moči. Anže Logar je grožnja obema centroma duopola in posledično redna tarča njunih medijskih izpostav. Logarja zato “obdelujejo” tako na Janševi Novi24TV in Demokraciji, kot na Golobovem Siolu in Necenzurirano. Kljub temu pa je medijsko spreten in si zna izboriti svoj prostor pod žarometi, četudi mu pri tem s protikampanjo “pomagajo” razni nevladniki kot denimo Nika Kovač iz Inštituta 8. marec.

5. Podpora volivcev

Demokrati Anžeta Logarja še niso nastopili na nobenih volitvah. Je pa njihov predsednik in ustanovitelj, Anže Logar, leta 2024 takrat še kot kandidat SDS-a kandidiral za predsednika republike in v 1. krogu, kjer je prisotna še širša konkurenca, dobil točno 296.000 glasov, oziroma 33,95 %. Rezultat sicer ni primerljiv z volitvami v državni zbor.

Javnomnenjska podpora Demokratom med opredeljenimi anketiranci (povprečje mesečnih anket – volilna-napoved.si) je sledeča:

Na državnozborskih volitvah 22. marca se bodo Demokrati borili za 3. mesto. Več od tega bi bil izvenserijski uspeh, do 5. mesta sprejemljiv rezultat, manj od tega razočaranje, neuvrstitev ni opcija.