Umor v Lyonu: kako je nasilje antifašističnih gibanj zamajalo francosko levico

Francija se je sredi februarja prebudila v novo realnost. Smrt 23-letnega desničarskega aktivista Quentina Deranqueja, ki so ga v Lyonu do smrti pretepli zamaskirani pripadniki antifašističnih gibanj, ni le tragedija za njegove bližnje, temveč je sprožila globoko politično krizo, ki sega do vrha francoske levice, za portal Spiked piše Jeremy Stubbs.

Dva izmed obtoženih sta bila namreč zaposlena kot parlamentarna asistenta poslanca stranke Nepokorna Francija Raphaëla Arnaulta, tretji pa je bil njegov pripravnik – vsi pod lažnimi imeni. Arnault je bil med soustanovitelji lyonske antifašistične skupine Mlada garda, ki jo je francoska vlada junija 2025 prepovedala.

Politične posledice so daljnosežne. Strankin karizmatični vodja Jean-Luc Mélenchon je uboj označil za ulični pretep, ki je šel narobe, in krivdo zvalil na policijsko nesposobnost – namesto da bi obsodil nasilje, je nadaljeval z odobravanjem Mlade garde.

To je povzročilo pozive k vzpostavitvi “cordon sanitaire” (političnega bojkota) proti Nepokorni Franciji, podobnega tistemu, ki že velja za desno stranko Nacionalni zbor. V nedavni anketi je 63 % Francozov podprlo takšen bojkot.

Predsednik Emmanuel Macron je obsodil nasilje na obeh političnih polih, a kritiki mu očitajo neodločnost. Primer je sprožil tudi diplomatske napetosti, potem ko sta se nanj javno odzvala italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je umor označila za “rano za vso Evropo”, ter ameriški State Department ki je napad pripisal vzponu “nasilnega radikalnega levičarstva”.

Smrt Quentina Deranqueja tako ni le tragičen primer uličnega nasilja, temveč dogodek, ki bi lahko pomembno vplival na francosko politično krajino pred lokalnimi volitvami marca in predsedniškimi volitvami leta 2027.