“Konec Evrope?” je vprašanje, ki ga ne moremo več ignorirati.
V novi epizodi seciramo aktualno diplomatsko dogajanje okoli končanja vojne v Ukrajini – in vlogo, ki jo pri tem (ne)igra evropska unija. Medtem ko Evropa modruje na srečanjih v Londonu in Bruslju, se ključni dogovori vse bolj sklepajo mimo nje. Zakaj ima EU vse manj teže? Ali evropski voditelji sploh razumejo realnost sveta, v katerem živimo?
Dotaknemo se ostrih očitkov Donalda Trumpa o evropski šibkosti in jih postavimo v širši kontekst ameriške varnostne strategije. Kje je Evropa v ameriški sliki sveta – in zakaj se zdi, da je vedno bolj stranska igralka? Odpremo tudi paradoks sodobne EU: navznoter vse bolj zateguje pravila in disciplinira posamezne države, navzven pa deluje nemočno, razdrobljeno in brez enotne drže.
Analiziramo, kaj konkretne točke morebitnega mirovnega dogovora pomenijo za Ukrajino, ter kakšne so zahteve Moskve po ozemeljskih koncesijah. In nenazadnje: ali Trumpova ambicija, da “končuje vojne”, pomeni nevarnost ali priložnost za Evropo?
Epizoda, ki odpira neprijetna vprašanja – in ponuja trezen pogled na prihodnost stare celine.
En odgovor na “Konec Evrope? (Safari Special)”
Evropa naj bi bila sogovornik z močjo… Saj Evropa ni država, tudi EU ne. Slednja res ima neke institucije državnosti a z zelo omejenimi pristojnostmi. EU ima orodja za sankcioniranje, ni brez moči. Sprejela je že 19 paketov sankcij in 20. pripravlja. Rusija je tako s strani EU deležna 2782 posamičnih sankcij. Koliko so te učinkovite je drugo vprašanje in koliko škodijo EU ekonomiji sami je še nadaljnje vprašanje.
Varnostna vprašanja Evrope? Varnost pred kom? Nas utegne napasti Kitajska, Indija, Turčija…? Seveda, vem, da je mišljena Rusija. Ampak samo mišljena, nič več. Ne enkrat, stokrat je bilo povedano iz ruske strani, da nimajo nobenega interesa se spopadati z EU ali NATO paktom. Drugačnih dokazov EU za domnevno rusko agresijo nima. Fantazirajo pa lahko. To je v korist oboroževalni industriji in ta tako fantaziranje tudi podpihuje.
Vtikanje v volitve druge države naj bi bilo po mnenju sogovornika nekaj pozitivnega. Pa je res? Se temu reče demokracija, suverenost držav in njenih prebivalcev? Ko bodo pri nas marca ali aprila podprli Goloba ( in ga seveda bodo) bomo istega mnenja?
Zoperstaviti se Putinu. Smo mar vojskujoča stran v tem vojaškem spopadu? Putina so izbrali ruski državljani za svojega predsednika. Evropi ni skrivil niti lasu. Dokler nam je prodajal poceni energente smo bili zadovoljni in ekonomija nam je cvetela. Zdaj smo se odločili drugače in Putin ni pri tem nič kriv. Smo se “zoperstavili”.
Evropa s finančnim in vojaškim podpiranjem te žalostne vojne med slovanskima narodoma Ukrajino uničuje. Vojna je za Ukrajino namreč od prvega dne izgubljena. Niti en sam evropski politik ni bil v teh 4 letih sposoben stopiti v Moskvo na razgovore. So se pa med seboj neštetokrat menili , kar je bilo bolj podobno skupinski psihoterapiji, kot politiki. V tem imata avtorja prav.
1 milijon Ukrajincev je po letu 14 že pribežalo v Rusijo. Da bo EU še deležna kakega milijona novih Ukrajincev, o tem ni nobenega dvoma. Po koncu spopadov se bo usulo v Evropo. Tega vala ne bo mogel nihče ustaviti.
Audi et alteram pars , bi svetoval EU in še komu.
Komentirajo lahko naročniki