V zadnjih letih se je v ZDA oblikoval nov pojav na desnici, ki ga analitiki, publicisti in konservativni misleci vse pogosteje imenujejo “woke right” (prebujenjska desnica).
Gre za radikalizirano frakcijo konservativnega tabora, ki v boju proti progresivnemu prebujenjstvu prevzema prav tiste metode, proti katerim naj bi se borila: moralni absolutizem, teorije zarote, identitetno politiko in kulturo javnega sramotenja.
Po ocenah različnih virov ta tok ni več obroben, temveč vse močneje vpliva na notranjo dinamiko republikanske stranke in širše konservativno miselno okolje.
Woke right
– Obsessed with racial identity
– Authoritarian
– Opposed to religious liberty
– Hates the Jews
– Blames women for everything
– white people are superiorWoke left
– Obsessed with racial identity
– Authoritarian
– Opposed to religious liberty
– Hates the Jews
-…— David Petolicchio (@DSPetolicchio) December 1, 2025
Prebujenjstvo – ne le progresivni trend, temveč celoten svetovni nazor
James Lindsay in Grokkus Babeuf v pamfletu A Beginner’s Guide to the Woke Right opozarjata, da prebujenjstvo ni le progresivni trend, temveč celoten svetovni nazor, ki svet deli na zatiralce in zatirane ter politično moč utrjuje prek moralnega izsiljevanja.
Po njunem prepričanju se podobna logika sedaj pojavlja tudi na desnici: tradicionalne vrednote, kot so vera, domovina in tradicija, radikalizirani aktivisti uporabljajo za notranje čistke, teste lojalnosti in diskreditacijo tistih, ki niso “dovolj pravi”.
Ta novi tok se opredeljuje kot “radikalno desničarski” oziroma “postmoderno tradicionalistični”, obenem pa zavrača klasični konservativizem kot prešibek. Deluje prek štirih mehanizmov: moralne absolutnosti, identitetne politike “v obratni smeri”, discipliniranja prek javnega sramotenja ter gojenja občutka kolektivne žrtvovanosti.
Rezultat pa je vse globlji razkol znotraj konservativne koalicije.
Mladi radikalci in razpad zaupanja
Publicist Rod Dreher v svojih zapisih opozarja, da radikalizacija še posebej hitro napreduje med mladimi moškimi. Po pogovorih v Washingtonu ocenjuje, da med mladimi republikanskimi uslužbenci celo 30–40 odstotkov simpatizira z Nickom Fuentesom in njegovim gibanjem Groyperjev.
Hitlerjev občudovalec v središču ameriške politike: konservativci v krizi
Privlačita jih uporniška poza in želja po rušenju sistema, ki mu ne zaupajo več. “J***š vse skupaj” naj bi bila trenutna reakcija razočaranih, ki si mnogo bolj želijo rušiti, kot graditi.
Med mladimi tradicionalističnimi katoličani se po njegovih virih širi celo antisemitizem, ki postaja nekakšen interni identitetni signal. Radikalizacijo poganjajo ekonomske stiske, občutek kulturne izgubljenosti in dojemanje, da institucije – mediji, univerze, Cerkev, politika – že dolgo delujejo proti njim.
To pa ustvarja čustveno okolje, v katerem cvetijo nihilizem in fantazije o avtoritarnosti kot možni rešitvi družbene krize.
Ponovni vzpon starih iliberalnih tokov v konservativizmu
Naročniška vsebina
Nihilistični aktivizem, ki nima nič skupnega s krščansko etiko zmernosti, razuma in kreposti
Naročniška vsebina
Desnica pred preizkusom
Čeprav se posamezne analize razlikujejo, je skupna ugotovitev jasna: radikalizirano gibanje woke right je postalo pomembna sila, ki izziva tradicionalni konservativizem od znotraj.
Na eni strani ga poganjajo čustva jeze, razočaranja in nezaupanja, na drugi pa intelektualni tokovi, ki prepletajo stare iliberalne ideje s sodobno internetno subkulturo. Starejši konservativci opozarjajo, da desnica s posnemanjem taktik, ki jih pripisuje levici, tvega izgubo lastnih moralnih temeljev in sposobnosti gradnje širokih, stabilnih koalicij.
It’s become very clear, in retrospect, that Charlie Kirk was holding the Right together and that we need J.D. Vance to step into that role, which will require settling disputes and laying out the boundaries of the coalition. Nixon figured out how to do this after being VP.
— Christopher F. Rufo ⚔️ (@christopherrufo) November 10, 2025
Če bo novi radikalni tok še naprej naraščal, pa bo ameriška desnica postala zrcalna podoba tistega, proti čemur se bori – in obenem politično manj sposobna odgovoriti na resnične izzive družbe.
En odgovor na “Vzpon “woke desnice”: ko konservativci prevzamejo orožja radikalne levice”
Jaz sam ne vidim kake bistvene razlike med levo ali desno woke ideologijo. Morda so različne barve zastave, a to ni bistveno. Oboje je produkt zmedene družbe. Ne eni, ne drugi nimajo kompasa, ne vedo kam bi usmerili svoje energije, da bi se rešili zagatne situacije v katero je zabredla ameriška družba. C. Kirk jim je ponujal eno možno rešitev ( ne vem ali je ta spadala v levo ali desno Woke…). A ta ni bila praktično nič novega. Bila je protestantska , natančneje prezbiterjinanska ( t.j. kalvinistična) vizija duhovnosti. Po tej duhovnosti pride zveličanje zgolj zaradi milosti Božje, ne zaradi zasluženja. Hktati je bil Kirk odllčno proti RKC, čaščenju sv. Marije ipd. Tovrstna duhovnost je bolj politično gibanje, kot pa duhovnost v religioznem smislu besede. In to se bo končalo tako, kot se je na primer gibanje Black lives matter ( BLM), ker nima svoje lastne energije iz katere bi živelo ampak je jo potrebno vedno znova od zunaj napajat, kar američani delajo z reklamnimi triki. Pri američanih je reklama vse, reklamira se vse od žajfe do Boga. Ne vem v kakšne reklamne svrhe je zdaj še sam predsednik Trump potegnil na plan Devico Marijo ( ob tem, da je on protestant).?
Komentirajo lahko naročniki