Svet se demografsko korenito spreminja, pri čemer se težišče svetovnega prebivalstva hitro pomika proti Aziji in Afriki, medtem ko delež prebivalstva evropskega porekla vztrajno upada. Še pred le stoletjem, ki je v luči človeške zgodovine izjemno kratko obdobje, je bil svet videti popolnoma drugače. Leta 1926 je na Zemlji živelo le okoli 2 milijardi ljudi (danes nas je že 8,3 milijarde).
Pred 100 leti so bile rase zaradi geografske izolacije strogo ločene. Danes globalne migracije in medrasne zveze ustvarjajo močno etnično mešan svet. Čeprav je pojem rase danes postal osovražena kot “družbeni konstrukt”(ljudje smo si vendarle več kot 99 % genetsko podobni), pa demografski podatki vendarle kažejo na zmagovalce in poražence med različnimi izvornimi etničnimi in geografskimi skupinami prebivalstva.
Ocene deleža posameznih skupin se med različnimi organizacijami razlikujejo, zato so navedene številke povprečne.
Azijci predstavljajo stabilno večino človeštva
Še najmanj se je spremenilo v Aziji. Azijci s 55 in 60 % (pred stoletjem 50-55 %) predstavljajo večino svetovnega prebivalstva. Največ med njimi – 1,3 milijarde je danes Kitajcev, ki tvorijo 16-18 % svetovnega prebivalstva. Sledijo jim prebivalci Indije (Južna Azija), katerih število raste.
Azija je bila vedno najbolj poseljena, a se danes znotraj nje dogaja premik od nekdanje rasti Kitajske, ki se danes stara in krči, do aktualnega razcveta Indije.
Rastoča Afrika
Afričani so pred stoletjem predstavljali okoli 8 % svetovnega prebivalstva. V stoletju pa se je zaradi izboljšanja zdravstva in visoke rodnosti njihov delež podvojil.
Afričani trenutno obsegajo več kot 1,2 milijardi ljudi. Zaradi visoke rodnosti gre za najhitreje rastočo populacijo na svetu, ki se bo po napovedih do leta 2050 podvojila.
Zamirajoča Evropa
Po prvi svetovni vojni je bila Evropa z demografskimi kolonijami (ZDA, Kanada) na vrhu moči in številčnosti. Evropsko prebivalstvo je tedaj predstavljajo med 30 in 35 % svetovnega prebivalstva.
Danes je povsem drugače. Ljudje evropskega porekla (belci), ki vključujejo Evropo, Severno Ameriko in Oceanijo trenutno predstavljamo le še dobro desetino svetovnega prebivalstva. Zaradi nizke rodnosti in staranja prebivalstva pa naš delež hitro upada.
This infographic animates the percentage of White European Ancestry in the world from 1900 till 2025.
White people only make up about 9% of the world population in 2025, it was around 36% in 1900.
We are becoming a global minority, AND we are being replaced in our nations.… pic.twitter.com/fo9hf2caAM
— Martin Sellner (@MartinSellner_) January 4, 2026
Prebivalstvo Latinske Amerike, ki je že zgodovinsko mešano, pa predstavlja slabo desetino svetovnega prebivalstva. Številčno še nekoliko raste, a projekcije kažejo na postopen obrat tega trenda.
Najmanjši, delež svetovnega prebivalstva, med 3 in 6 % predstavljajo prvobitni prebivalci Amerik, Avstralije (Aboridžini) in pacifiških otokov.
Nigerija kmalu pred ZDA, na svetu vse več Afričanov
Naročniška vsebina
Kaj bo z Evropo?
Evropa vse bolj postaja svetovni “dom starejših”. Stopnja rodnosti v Evropi je trenutno v povprečju 1,5 otroka na žensko, kar je daleč pod mejo 2,1, ki je potrebna za ohranitev števila prebivalcev. Hkrati se prebivalstvo hitro stara.
Ob tem se Evropa sooča tudi z velikimi migracijskimi tokovi – priseljevanje je namreč postalo glavni dejavnik, ki preprečuje krčenje prebivalstva in gospodarstva.
To prinaša velike spremembe v etnični strukturi evropskih držav. V Zahodni in Srednji Evropi ima že med 20 in 30 % prebivalstva migracijsko ozadje. Vzhodna in Srednja Evropa, ki sta sta tradicionalno beležili precejšnje izseljevanje, danes zaradi pomanjkanja delovne sile vse bolj uvažata delavce. Dolgo so ti prihajali iz držav nekdanje Jugoslavije, v zadnjih letih pa opazno narašča število delavcev iz Azije (Filipini, Indija, Nepal).
Komentirajo lahko naročniki