»Domovina niso samo gore, reke in gozdovi. Domovina so predvsem ljudje. Če ni ljudi in če ni naroda, ki čuti svojo identiteto, tudi domovine dolgoročno ni,« je minuli konec tedna na tradicionalnem taboru SDS v Bovcu dejal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je demografijo označil za enega največjih dolgoročnih izzivov države in poudaril, da gre za vprašanje, ki presega mandat ene vlade ali enega političnega obdobja.
Ampak čemu je Janša demografijo postavil kot takšen problem, ko pa vendar prebivalstvo Slovenije zadnja leta narašča in v Sloveniji danes živi toliko ljudi, kot še nikoli v zgodovini? Bržkone je razlog v hitri spremembi strukture prebivalstva, ki smo je priča v zadnjih letih. OECD tako ugotavlja, da Slovenija postaja izrazito priseljenska država, v kateri živi nadpovprečno število ljudi, rojenih izven nje.
Kot je v Bovcu navajal predsednik vlade, se v Sloveniji dnevno rodi okoli 46 otrok, umre pa približno 58 ljudi. Prebivalstvo sicer še vedno narašča, vendar predvsem zaradi priseljevanja. Prav zato je nova vlada ustanovila tudi Ministrstvo za demografijo, katerega naloga bo priprava ukrepov za spodbujanje rodnosti, podporo družinam, lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja ter prilagajanje države staranju prebivalstva.
Če pogledamo uradne statistične podatke, postane jasno, zakaj vlada demografiji namenja tako velik poudarek.
Slovenija raste, vendar ne zaradi slovenskih državljanov
Slovenija ima danes največ prebivalcev v svoji zgodovini. Med tretjim četrtletjem leta 2008 in drugim četrtletjem letos se je njihovo število povečalo z 2.022.629 na 2.136.385, kar pomeni dobrih 113.000 prebivalcev več.
Toda pogled pod površje razkrije povsem drugačno zgodbo. V istem obdobju se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za 50.508, medtem ko se je število tujih državljanov povečalo za kar 164.264 – z nekaj več kot 63.000 na skoraj 228.000.
To pomeni, da bi brez priseljevanja skupno število prebivalcev Slovenije že več let upadalo.
Podoben trend kažejo tudi zadnji podatki Statističnega urada RS. Leta 2025 se je število prebivalcev povečalo za 4.257 oseb, vendar se je število slovenskih državljanov zmanjšalo za okoli 5.200, število tujih državljanov pa povečalo za skoraj 9.500. Danes je med prebivalci Slovenije že 10,7 odstotka tujih državljanov.
Priseljevanje poganja predvsem gospodarstvo
Pogosto se ob razpravah o priseljevanju omenja azil, vendar podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo precej drugačno sliko.
Kar 60 odstotkov vseh dolgoročnih priseljencev v Slovenijo pride zaradi zaposlitve, dodatnih 24 odstotkov zaradi združitve družine, le 0,6 odstotka pa iz humanitarnih razlogov. To Slovenijo močno razlikuje od povprečja OECD, kjer delovna migracija predstavlja približno 17 odstotkov vseh dolgoročnih priselitev, največji delež pa odpade na družinsko priseljevanje.
Razlog je predvsem gospodarski. Slovenija se že več let sooča z nizko brezposelnostjo, staranjem prebivalstva in pomanjkanjem delovne sile. Podjetja zato vse pogosteje zaposlujejo delavce iz tujine.
Bosna ostaja na prvem mestu, hitro pa raste tudi Azija
Podatki Ministrstva za notranje zadeve kažejo, da imajo daleč največ veljavnih dovoljenj za prebivanje državljani Bosne in Hercegovine – več kot 115.000. Sledijo še Kosovarji (39.438), Srbi (29.061) in
Severni Makedonci (21.859). To potrjuje tudi OECD, po katerem je kar 45 odstotkov vseh v tujini rojenih prebivalcev Slovenije rojenih v Bosni in Hercegovini.
Toda podatki razkrivajo tudi nov trend. Med letos izdanimi dovoljenji za prebivanje hitro narašča število državljanov Indije, Nepala, Filipinov in Bangladeša. Indija je po številu novih dovoljenj že peta država, Nepal pa med najhitreje rastočimi viri delovne sile.
To kaže, da se slovenski trg dela zaradi vse večjega pomanjkanja zaposlenih postopoma odpira tudi državam zunaj območja nekdanje Jugoslavije.
Slovenija nad povprečjem OECD
OECD ocenjuje, da je bilo leta 2024 že 15,1 odstotka prebivalcev Slovenije rojenih v tujini, medtem ko povprečje držav OECD znaša 11,5 odstotka. Razlika med tem podatkom in 10,5-odstotnim deležem tujih državljanov je preprosta. Del priseljencev je medtem že pridobil slovensko državljanstvo, zato niso več evidentirani kot tuji državljani, čeprav so rojeni v tujini.
Posebnost Slovenije je tudi izrazito moška struktura priseljevanja. Med tujimi državljani je le 38,1 odstotka žensk, med prebivalci, rojenimi v tujini, pa 42 odstotkov. To dodatno potrjuje, da priseljevanje temelji predvsem na zaposlovanju delovno aktivnih moških.
Po drugi strani OECD ugotavlja, da se priseljenci v Sloveniji na trg dela vključujejo razmeroma uspešno. Njihova stopnja zaposlenosti (73,9 odstotka) je višja od povprečja OECD, brezposelnost pa občutno nižja.
Demografski izziv ostaja, levi bi ga blažili s priseljevanjem, desni pa z rodnostjo
Podatki tako potrjujejo dvoje. Po eni strani priseljevanje danes omogoča, da se število prebivalcev Slovenije kljub nizki rodnosti in staranju prebivalstva še povečuje ter da gospodarstvo lažje zapolnjuje pomanjkanje delovne sile. Po drugi strani pa se število slovenskih državljanov že vrsto let zmanjšuje, zato vlada demografsko politiko postavlja med svoje ključne razvojne prioritete.
OECD ob tem opozarja, da migracije sicer lahko pomembno omilijo posledice staranja prebivalstva in pomanjkanja delovne sile, same po sebi pa ne morejo rešiti demografskih težav. Dolgoročno bo Slovenija morala hkrati iskati načine za večjo rodnost, prilagajati pokojninski in zdravstveni sistem starajoči se družbi ter uspešno vključevati priseljence v družbo in na trg dela.
Prav v tem presečišču med nizko rodnostjo, staranjem prebivalstva in vse večjim priseljevanjem bo po ocenah strokovnjakov in glede na usmeritve aktualne vlade v prihodnjih desetletjih potekala ena najpomembnejših razprav o prihodnosti Slovenije. Pa tudi razhajanja o tem, ali naj Slovenija svojo prihodnost zastavi na priseljevanju, kot je ideja in namera levih vlad, ali pa na spodbujanju rodnosti znotraj domačega, slovenskega naroda, kot zagovarjajo desnosredinske vlade.
4 odzivi na “V Sloveniji živi toliko ljudi, kot še nikoli. Zakaj potem Janša demografijo označuje za največji izziv države?”
Na žalost tudi novinarji na tem portalu pišejo kot da je navišji smisel demografije vzdržnost pokojninskega in drugih sistemov. Bolj jih skrbi, da bi propadel ta “sistem”, kot pa da bi Slovenci izumrli.
Vsaka dodatna migracija – posebno iz tretjega sveta – veča že tako previsok delež tujcev v Sloveniji in prispeva k temu da bomo Slovenci vedno prej manjšina. Pridejo lahko delat za določen čas, združevanje družin tujcev in njihovo stalno prebivanje v naši domovini pa pomeni hitrejše izumiranje Slovencev.
Večjo rodnost potrebujemo najprej, ker Slovenci radi živimo med Slovenci v naši domovini.
Mislim, da brez Slovencev ni Slovenije. Narodna zavest je bila tisočletje gledana kot vrlina. Po letu 1945, pa so Komunisti začeli to grdo gledati in jim je bila važnejša INTERNACIONALA Levičarskih pogledov, kar širi tudi sedanja Leva opcija v Sloveniji. Zakaj znanje slovenščine v Sloveniji upada???
Levi s priseljevanjem, desni z rodnostjo pravi zgoraj. Nak, to ne drži. Priseljevanje po Evropi in tudi drugod podpirajo tako levi, kot desni. Podpirajo ga predvsem na pobudo gospodarstva, ki nujno potrebuje delovno silo, če hočemo vsaj stagnirati, kaj šele, da bi gospodarstvo rastlo. Brez priseljevanja smo gotovi. Snaga , odvoz smeti se popolnoma ustavi, večino avtobusnih prog lahko zapremo, vsa gradbišča zapremo….in tako dalje. Seveda se s s priseljevanjem rešuje zgolj aktualni problem. To ni dolgoročna rešitev. Tudi ti priseljenci bodo, če bodo ostali tu, breme naše zdravstvene in pokojninske blagajne.
Me zanima kako bodo t.im. desni dvignili rodnost? Seveda je ne bodo. Vprašajte Orbana, ki je na madžarskem zmetal milijone v ta projekt a popolnoma brez uspeha. Ali pa J. Korejo, kjer že destletja bijejo plat zvona in imajo najnižjo rodnost sploh kdaj uradno izmerjeno. Nič ni tako simpl “levo – desno” in svet je odrešen težav in problemov. Razumem, da politiki iščejo politične rešitve. Kaj pa drugega. Saj za kaj bolj sofisticiranega so preprosto preneumni.
Mislim, da je glavni problem združevanje družin delovnih migrantov – treba ga je nemudoma odpraviti. Povrh pa se dogaja že množično, da delovni migranti zapuščajo državo in delajo v zahodnih državah, vse številčnejše njihove družine pa so na plečih države. Dopoldan po koprskih lokalih posedajo v glavnem ženske s številnimi otroki – s tujega govornega območja, mnoge z zakritimi lasišči. Je to še normalno? Tako naprej ne gre več! In še to: kdo bo pa delal v Bosni, Makedoniji, Srbiji, na Kosovu; kdo bo tam obdeloval zemljo, vzdrževal infrastrukturo ?
Komentirajo lahko naročniki