V Parizu je potekalo srečanje t. i. »koalicije voljnih«, v kateri sodeluje 34 držav, večinoma evropskih, ki so se na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona in britanskega premierja Keira Starmerja odzvale na prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Prisotni so bili tudi najvišji predstavniki Evropske unije in Nata, medtem ko je slovenski premier, kot ostali predstavniki manjših držav, sodeloval zgolj prek videopovezave.
Do potrditve varnostnih načrtov ni prišlo, je pa 26 držav izrazilo pripravljenost poslati vojake za zagotavljanje miru, v primeru podpisa ustavitve spopadov ali premierja, kar ukrajinski predsednik Zelenski razume kot zmago. Po neuradnih informacijah dopisnika Dela in POP TV Petra Žerjaviča je med njimi tudi Slovenija.
Koalicija je bila ustanovljena februarja letos na podlagi ameriškega vztrajanja, da bo morala Evropa prevzeti večino bremena pri zagotavljanju dolgoročne varnosti Ukrajine. Od tedaj so vojaški načrtovalci pripravili obsežen sveženj ukrepov, ki vključujejo tri ključne elemente: vzpostavitev sil za zagotavljanje varnosti, izvajanje zračnih patrulj ter oblikovanje pomorskih enot za razminiranje ukrajinskih pristanišč in obale.
V okviru priprav so bila izvedena tudi simulacije različnih možnih scenarijev, s katerimi so preverjali odzivnost in pripravljenost enot v primeru novih kriznih razmer. Kljub temu še vedno ostaja odprto eno najobčutljivejših vprašanj: kako ravnati, če bi se ruske sile odločile za napad na enote koalicije, četudi te ne bi delovale v neposrednih bojiščih.
Premier Golob je danes na hibridnem zasedanju koalicije voljnih v Parizu (glavni voditelji fizično, ostali virtualno) “izpostavil pomen naporov za čimprejšnjo dosego miru in varnostnih zagotovil, ki so ključna za ohranitev miru”.
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) September 4, 2025
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju poudaril, da mednarodne sile ne bodo nameščene na frontnih linijah, temveč v za zdaj še neopredeljenih geografskih območjih, ki bodo zagotovila prisotnost brez neposrednega stika z ruskimi silami. Kot je dodal, je kar 26 držav izrazilo pripravljenost, da pošljejo vojake ali pa zagotovijo pomoč na kopnem, morju oziroma v zraku. To predstavlja pomemben politični signal enotnosti in pripravljenosti Zahoda, da Ukrajini stoji ob strani tudi po morebitnem premirju. Macron je izpostavil, da je tehnični del priprav »zaključen, dokumentiran in usklajen«, zdaj pa je treba dogovore potrditi še na politični in pravni ravni, da bi jih bilo mogoče nemudoma aktivirati, ko bo prišlo do premika v pogajanjih o koncu vojne.
Macron says 26 countries formally committed to take part in reassurance force in Ukraine be it by land, sea or air after a meeting of the Coalition of the Willing held in Paris today. Initially it was around 11.
— Maria Tadeo (@mariatad) September 4, 2025
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pripravljenost držav označil za »zmago«, saj je, kot je dejal, takšna raven mednarodne podpore dokaz, da Ukrajina ne bo ostala sama. Ob tem je izpostavil, da Kijev računa tudi na jasno ameriško vlogo, t. i. »backstop«, ki bi zajemala predvsem obveščevalno sodelovanje, protiraketno zaščito in politično težo v mednarodni areni.
❗️Po neuradnih informacijah je Slovenija med 26 državami, ki so pripravljene po sklenitvi miru sodelovati v zagotavljanju varnostnih jamstev Ukrajini tudi z vojaškimi enotami. https://t.co/vKl7gtdGKB
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) September 4, 2025
Točne oblike ameriškega prispevka bodo, kot je dejal Macron, določene v prihodnjih dneh. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina še vedno vidi članstvo v Natu in Evropski uniji kot edini trajni varnostni garant, a hkrati pozdravlja vsak dolgoročen zavezniški mehanizem, ki bi odvračal prihodnjo rusko agresijo.
Zelenski je ob robu srečanja ponovno izrazil pripravljenost, da se sreča z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom – bodisi v dvostranski obliki bodisi ob posredovanju ZDA. Vendar pa meni, da ruska stran namenoma zavlačuje.
Srečanje v Parizu tako pomeni pomemben politični signal enotnosti Zahoda v podporo Ukrajini, čeprav je jasno, da bodo številne države težko sprejele odločitev o napotitvi svojih vojakov brez jasnega ameriškega jamstva. V ozadju ostaja spoznanje, da bo vojna končana za pogajalsko mizo, a da mora Ukrajina do tja priti prek položaja moči. Prav to pa je glavni cilj varnostnih jamstev, ki jih pripravljajo članice »koalicije voljnih«.
Today’s Coalition of the Willing meeting was attended by leaders in person and online. Over 30 countries, all united by the same goal: to end this war with a reliable peace and long-term security.
We discussed in detail each country’s readiness to make a contribution to ensuring… pic.twitter.com/1LiqpIatqq
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) September 4, 2025
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki